V začetku leta 2002 sem se s takratnim ministrom za notranje zadeva gospodom Radom Bohincem (Po osamosvojitvi Slovenije je ustanovil Socialdemokratsko unijo, ki je nasprotovala osamosvojitvi. Stranka se je pozneje pridružila Združeni listi socialnih demokratov (ZLSD), zdajšnji Socialni demokrati – SD) ponovno dogovarjal za kompletno izdelavo znakov slovenske policije in njihovih odličij, za kar sem osnovne materiale pripravil že leta 2001.
Rado Bohinc je pristal na to, da pripravim vse kar je potrebno, obenem z risbami činov, oznakami določenih segmentov policijskega dela, z izrisanimi odličji in priznanji ministrstva za notranje zadeve, s tem da je obljubil tudi določen honorar za izvršeno delo.
Kmalu po tem, pa je takratni notranji minister izginil in se ni več javljal na moje pozive, zato sem mu dne, 13. marca 2002, poslal kompleten elaborat o katerem sva se dogovorila. Tudi po tem ni bilo nobenega glasu od ministra Bohinca.
7. maja naslednjega leta, 2003, sem kompleten elaborat poslal takratnemu generalnemu direktorju policije Marku Pogorevcu s podatki za sklenitev pogodbe.
Seveda iz tega ni bilo nič. Rado Bohinc je ves čas tajil najin dogovor, v skladu s svojo levo politično usmeritvijo (Bil je član tudi Demokratske stranke (Jugoslavije), torej proti samostojni Sloveniji).
O tem tipično komunističnem negiranju dogovora je daljši članek napisal tudi takratni namestnik generalnega direktorja Marka Pogorevca gospod Andrej Anžič.
Enako dogovor je bil sklenjen tudi s Slovensko vojsko, ki je profesionalno uredila zadevo.