Člankar v Delu jadikuje, zakaj je Avstrija uspešna, Slovenija pa sranje … Seveda je odgovor vsem, ki imajo oči, da vidijo, in ušesa, da slišijo, ves čas na dlani. Avstrija je zveza dežel z večinsko nemško govorečimi državljani. Nastala je na podlagi suverenovega ustavnega dokumenta (Manifest, 16. 10. 1918) z razglasitvijo dne 21. 10. 1918 v prostorih parlamenta Spodnje Avstrije na Dunaju, v Gosposki ulici. Popolnoma enako dejanje na isti ustavni podlagi se je izvršilo v Ljubljani, dne 31. 10. 1918, ko je “vlada v Ljubljani razglasila, da prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah” (tako je zapisal notranji minister tiste vlade, dr. Brejc) in je predsednik te vlade, vitez Pogčanik, o izvršenem dejstvu obvestil osrednjo administracijo na Dunaju (Lammasch). Od tu naprej pa se usodi obeh obstoječih držav ločujeta. Dunajski politiki so s svojo državo odšli v Pariz in bili nemudoma priznani (le iz imena so morali brisati besedo Deutsch!) in je Avstrija še danes ugledna država (ki so jo po sramotnem Anschlussu pomagali obnoviti koroški slovenski partizani!), slovenski “veljaki” (Izidor Cankar, Korošec, Tavčar, Kramer in drugi komplici) pa so državo – zvezo slovenskih dežel – utajili pred svetom in tudi pred lastnimi ljudmi, se kot podrepniki tujcev splazili Beograd in povzročili sto let nesreče svojemu narodu (GROBOVI/BREZNA/BEGUNCI TULIJO) … nesreče, ki se (dokončno?) zaključuje z “godbo in petjem” (tako je šel nekoč po gobe rimski imperij!).
https://www.delo.si/mnenja/kolumne/zakaj-avstrijci-znajo-mi-pa-ne-190859.html