Litva postavlja ograje na meji, Evropsko sodišče dovoljuje prepoved nošenja hižaba na delovnem mestu

July 19, 2021
Posted in News, Novice
July 19, 2021 Alenka

Zadnje leto je bil res v ospredju covid-19 in se je zdelo, da ilegalni pribežniki niso več problem Evropske unije. Žal pa je resnica drugačna. Res je, da se o ilegalnih pribežnikih/migrantom v slovenskih medijih ne piše veliko, ali bolje rečeno nič, a to še ne pomeni, da jih ni.

Resnica je, da je epidemija težavo ilegalnih pribežnikov/migrantov še potencirala. Sprejetje novih ukrepov, sporazumov in smernic v spopadu z migrantsko krizo je že nekaj časa nujno. A so vsi dosedanji predlogi bolj populistični in škodljivi za državljane članic EU, kot resen odgovor na nastalo situacijo.

Lahko si zatiskamo oči in verjamemo, da je problematika ilegalnih prehodov le težava Grčije, Turčije, Italije in Španije. A dokaj jasno je, da od trenutka, ko je Angela Merkel povabila v Nemčijo takratne sirske begunce, se je celotna Evropa začela soočati z velikim problemom.

Evropska komisija je lani predlagala nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri nujni reformi sistema. Pakt, ki naj bi uvedel obvezno solidarnostno kvoto za premeščanje in sponzorstvo vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju, kar bi bilo le povod za spore med sosednjimi državami, ter finančne spodbude za premeščanje. Pakt je naletel le na nestrinjanje večino držav članic EU.

Če izvzamemo »zaskrbljenost« ministrov EU, nihče Litve ni obtoževal nemoralnega rasizma, kar so očitali Madžarski, ko je postavljala svoje tehnične ovire na meji. Tudi nihče se ni obregnil ob zvočne in digitalne ovire na grško – turški meji. Ustreza jim tudi dejstvo, da v Grčiji vsem ilegalnim pribežnikom odobrijo azil, ter jim dovolijo prosto gibanje po Evropi. Torej ni pomembno, kaj se dela, ampak kdo to dela.
Če izvzamemo »zaskrbljenost« ministrov EU, nihče Litve ni obtoževal nemoralnega rasizma, kar so očitali Madžarski, ko je postavljala svoje tehnične ovire na meji. Tudi nihče se ni obregnil ob zvočne in digitalne ovire na grško – turški meji. Ustreza jim tudi dejstvo, da v Grčiji vsem ilegalnim pribežnikom odobrijo azil, ter jim dovolijo prosto gibanje po Evropi. Torej ni pomembno, kaj se dela, ampak kdo to dela.
Vir slike: Arab News

Da je pakt slab je jasno, zato smo v Slovenski nacionalni stranki (SNS) bili presenečeni ob novici, da je minister za notranje zadeve Aleš Hojs podprli pristop slovenskega predsedstva glede napredka pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu.

Še bolj pa preseneča dejstvo, da je novica o tem, da so ministri izrazili zaskrbljenost nad situacijo v Litvi, le bežna novica. Litva je začela postavljati bodeče ovire, ograje z rezilnimi ovirami z Belorusijo. Za to so se odločili, ker so imeli težave z ilegalnimi pribežniki iz Iraka, Irana, Afganistana in Sirije.

Če izvzamemo »zaskrbljenost« ministrov EU, nihče Litve ni obtoževal nemoralnega rasizma, kar so očitali Madžarski, ko je postavljala svoje tehnične ovire na meji. Tudi nihče se ni obregnil ob zvočne in digitalne ovire na grško – turški meji. Ustreza jim tudi dejstvo, da v Grčiji vsem ilegalnim pribežnikom odobrijo azil, ter jim dovolijo prosto gibanje po Evropi. Torej ni pomembno, kaj se dela, ampak kdo to dela. Nekaterim je v EU očitno dovoljeno vse.

Prav tako ni nihče obtožil odločitev litovskega parlamenta, ko so soglasno sprejeli zakon o izgonu iskalcev azila – ilegalnih pribežnikov in odpravo njihovih pravic po pritožbi.

Prav tako pa se ministri EU niso obregnili ob odločitev Evropskega sodišča, ko je pred dnevi dovolilo podjetjem v članicah EU, da prepovedo nošenje hidžaba na delovnem mestu.
Prav tako pa se ministri EU niso obregnili ob odločitev Evropskega sodišča, ko je pred dnevi dovolilo podjetjem v članicah EU, da prepovedo nošenje hidžaba na delovnem mestu.
Vir slike: AG

So pa ministri EU izrazili močno podporo pri soočanju z migracijskim pritiskom. To pa naj bi pomagalo kako?

Da so v EU zelo močna dvojna merila pove tudi dejstvo, da v vsem tem času, niso ne obsodili, ne izrazili zaskrbljenost ob odločitvi Evropsko sodišče za človekove pravice, da ilegalnemu pribežniku, ki nezakonito prečka mejo niso kršene človekove pravice, če se jih samo vrne čez mejo. Sodišče je namreč zasedlo stališče, da se ilegalni pribežnik v tem primeru sam postavi v nezakonit položaj. Menili so, da ima na voljo ustrezne zakonite postopke, ki bi jih lahko uporabi za zakonit vstop v državo.

Prav tako pa se ministri EU niso obregnili ob odločitev Evropskega sodišča, ko je pred dnevi dovolilo podjetjem v članicah EU, da prepovedo nošenje hidžaba na delovnem mestu.

V tej zgodbi pa je Slovenija kje? Bomo ponovno postali glavna tranzitna točka in bomo denar, ki bi ga nujno morali porabiti za državljane porabljali za halal kosila, denarne nagrade ilegalnim pribežnikom in jim omogočali brezplačno nastanitev?

, , , ,