Na TV Slovenija – Sobotni dnevnikov izbor ob deseti obletnici podpisa Sporazuma o arbitraži (podpisan dne 4. 11. 2009).
Shizofrenost politične scene v državi izpričuje že poimenovanje “Arbitration Agreement” (samo angleško besedilo je uradno) v slovenščini: “Arbitražni sporazum”, kar je groba potvorba. Originalni naslov se v slovenščini namreč glasi Sporazum o arbitraži! (Original namreč ni zapisan: Arbitral Agreement marveč Arbitration!)
V oddaji je bilo tudi razločno povedano, da je vse v zvezi s slovenskim arbitražnim memorandumom vodil – usmerjal sedanji zunanji minister Miro Cerar. Torej uvodna laž. “Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta se osamosvojili hkrati”, ima svojega odgovornega! Laži se seveda kar vrstijo. Navsezadnje je že sam datum osamosvojitve tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške čista izmišljija. Republika Slovenija je RAZGLASILA svojo osamosvojitev (se je torej osamosvojila) dne 26. 6. 1991. Sosednja Republika Hrvaška pa je “raskid državnopravnih sveza sa bivšom državom” (torej “osamosvojitev”) razglasila šele 8. oktobra 1991. Laži so usodno učinkovale glede tribunalove odločitve, predvsem pa je zaradi njih ves postopek odločanja neveljaven in odločba nična. Postopek odločanja je torej nujno ponoviti in to skladno z natančnimi navodili Sporazuma o arbitraži in relevantnimi dejstvi. Sam Sporazum o arbitraži je podpisan, evidentiran v OZN in velja. Sosednja država je s svojim podpisom potrdila, da ni stranka v postopku odločanja o poteku meje, da pa je zavezana odločitev upoštevati in s svoje strani izvršiti. O vlogi sosednje države je na svoj način zelo nazorno povedala resnico anekdota iz tokratne TV oddaje. Župan Metlike je ilustrativno opisal nastajanje razmejitve na terenu v okolici Metlike: da so dunajske “študente” krajani povabili v kleti in tam so nastajali dogovori o natančnem poteku meje – ali bodo pod Avstrijo ali pod Ogrsko. Kje je tukaj Hrvaška? Kraljevina Ogrska je bila enovita in nedeljiva država (kar posebej poudari tudi suverenov Manifest 16. 10. 1918). Na uradnih specialkah je na naši strani meje zapisano ali Küstenland ali Krain ali Steiermark, na oni strani pa UNGARN. Državna meja je torej bila med slovenskimi deželami in Kraljevino Ogrsko. S to mejo so 1. 12. 1918 slovenske dežele s Kraljevino Srbijo sklenilo zvezo – “ujedinjenje” – in nastala je južnoslovanska država, ki je z razglasitvijo slovenske osamosvojitve 26. 6. 1991 razpadla na Republiko Slovenijo in preostanek SFRJ. Državna meja med slovenskimi deželami in “preostankom” je ostala ves čas trajanja zvezne države nespremenjena. (Višji arhivski svetnik Peter Ribnikar v svojem znanstvenem delu o situaciji 1918/19 pokaže, da so bile te meje edine obstoječe državne meje znotraj novo nastale države). Edini relevantni meddržavni sporazumi o tej meji so bili sporazumi italijanskih, nemških in madžarskih okupacijskih oblasti s Pavelićevo NDH, ki so potrdili meje slovenskih dežel in Trianonsko mejo na reki Dravi od Zavrča do sotočja z Muro pod Kotoribo. Nobena mednarodna pogodba ali sporazum teh meja ni spreminjal. V trenutni obstoječi, a iz navedenih razlogov sicer nični arbitražni odločbi je tribunal odločno poudaril, da “jugoslovansko notranje pravo (incl. AVNOJ in podobno) na internacionalni ravni nima nikakršnega učinka”. Kjer koli obstaja neko relevantno internacionalno pravno dejstvo (npr. “rapalska meja” – v primeru “Tomšičevih parcel”, ali državna meja slovenskih dežel z Ogrsko – tega memorandum niti ne omeni), ga je tribunal dolžan upoštevati (seveda mora biti navedeno v memorandumu …).Velja tudi, kar je morala storiti Slovenija pred razglasitvijo osamosvojitve: priznanje obstoječih državnih meja s sosedami. V Temeljni ustavni listini je to natančno navedeno v drugem razdelku – meje: “Državne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dosedanje SFRJ”! Besedilo je popolnoma jasno in določno. Ne gre preprosto za “znotrajjugoslovansko” republiško (upravno!) razmejitev med jugoslovanskima socialističnima republikama, marveč za državno mejo “v okviru dosedanje SFRJ”, kar pomeni/terja upoštevanje vseh relevantnih okoliščin – gre torej za državno mejo slovenskih dežel s preostankom SFRJ. Samo preostanek SFRJ – Jugoslavija je ob slovenski osamosvojitvi mejil na Slovenijo in z njim je imela osamosvojena država državno mejo. To, stoletja obstoječo in celo leta 1941 s strani Zagreba že uradno priznano državno mejo bi morala sosednja Hrvaška vnaprej priznati, preden so razglasili svojo osamosvojitev. Ker tega niso storili, njihov akt razglasitve sploh ne velja.