Danes, 7. julija 2017, je zajeten intervju v Mladini z gospo Mirjam Škrk, glavno in sploh v slovenski arbitražni ekipi. Glede na svojo izobrazbo ima gospa sicer težave tako s slovenščino oziroma z uradnim jezikom, ko pravi »na njenem PODROČJU«, govori se namreč o OBMOČJU našega morja, kakor tudi z latinščino, SAJ pomeni »uti possidetis« neposredno, dejansko oblast na določenem območju, ne pa zgolj izvrševanje POOBLASTIL, pa naj bo nalogodajalec ali okupator (med drugo svetovno vojno) ali federacija (v SFRJ). Sicer pa kaj bi lahko pričakovali od učenke univerze dr. Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Iz intervjuja je razbrati, da nekatere relevantne zadeve gospa sicer akceptira kot dejstva, vendar pa dosledno izkazuje skrb za dejstvom prav z diametralno nasprotno interpretacijo. Bi se človek vprašal, ali namerno ali po nalogu? V prvem primeru gre za osebno pripadnost tujcu, v drugem pa za partijsko disciplino, upam, da pa ni še kaj več. Zagrebške pravnike namreč imenuje za prijatelje in kolege.
Gospa sicer točno govori o meji med slovenskimi deželami in Kraljevino Ogrsko, vendar pa laže in zavaja ter diletantsko zaobide temeljna pravila in načela internacionalnega prava! Govori namreč o meji med Avstrijo in Madžarsko (oziroma Hrvaško), ki je pa nikoli do Trianonskega sporazuma leta 1920 ni bilo. Bila je izključno in samo meja med vojvodinami in kraljestvi, ki imajo svoje predstavnike pri cesarskem svetu na Dunaju in Kraljevino Ogrsko! Gre torej (tudi) za mejo slovenskih dežel, ki so torej subjekti internacionalnega prava, z Ogrsko. S Hrvaško, ki je bila zgolj zemljepisni pojem na območju Ogrske in nič več, državne meje NI MOGLO BITI. Bilo bi dobro, če bi si gospa prof. dr. itd. itd. prebrala tekst Poravnave iz leta 1867! Totalno ignoriranje in sprevračanje bistvenih relevantnih dejstev! Sramota in žalost!
Opozorila glede TEMELJEV problema, kaj je Jugoslavijo sestavilo in kaj jo je 26. 6. 1991 (tudi tukaj so osebe “ki imajo pravno fakulteto” insuficientne in govoričijo o 25. 6. 1991, saj se nastanek države šteje z dnem razglasitve urbi et orbi in ne z dnem sprejema sklepa v političnem forumu) zapustilo, in da sme samo to biti izhodišče v zvezi z državno mejo, so prevrnili v “zgodovinski kataster”, pri čemer spregledajo (zaradi neznanja ali po nalogu), da je kataster notranja ureditev znotraj države in na OBSTOJEČO MEDDRŽAVNO MEJO NE VPLIVA. Kataster je mogoče uporabiti le, če “kvalitetnejših” dejstev ni, na primer, če ni obstoječe meje, kar pa v slovenskem primeru ni vprašanje.
Gospa in ostala gospoda s pravne fakultete so osvojili pojem TEMELJEV NASLEDSTVA, spregledali pa, kaj in kje ti temelji dejansko so! Nevedneži, ki imajo pravno fakulteto, so podtaknili DE FACTO, da se je Slovenija “osamosvojila od Hrvaške”, kar je popoln nesmisel, saj se je osamosvojila od Socialistične federativna republike Jugoslavije. Tako se je tisti trenutek leta 1991 imenovala država, v katero so se slovenske dežele (nazadnje imenovane Slovenija) “ujedinile” pod firmo “ZEMLJE države SHS” s Kraljevino Srbijo. Edino nasledstvo, ki bi ga smela strokovna zalega opaziti, je nasledstvo nastanka Jugoslavije leta 1918. Vsi notranji pravni akti na internacionalni ravni nimajo nikakršnega učinka!
Latinščina, ki dela tudi gospe prof. dr. itd. itd. težave, je zaželena pomanjkljivost. Zaradi tega so jo v šolah tudi ukinili, pa tako ne razumejo UTI POSSIDETIS – pri katerem gre za dejansko LASTNO OBLAST (npr. z zmago na bojišču …), ne pa za izvrševanje pooblastil nekoga drugega.
Vsem na očeh je, da težave niso le z jezikom, marveč tudi z zaznavanjem evidenc, tako da uporaba napačnega poimenovanja v internacionalnem pravu relevantnega pojava sploh ne preseneča. Neodgovorno je , na tako zdrsljivem področju, kot je področje internacionalnega prava, premetavanje uradnih poimenovanj fenomenov. Slovensko deželo PRIMORJE (KÜSTENLAND, LITORALE), ki jo je z Rapallom (in Rimom) pridobila od Kraljevine SHS Kraljevina Italija in jo skupaj z dotlej “corpus separatum” Reko oblikovala (nazaj) v skupno teritorialno-politično enoto Venezia Giulia (Julijska Benečija v slovenščini), so mirno prekrstili v JULIJSKO KRAJINO, ki je poimenovanje nečesa povsem drugega v nekem popolnoma drugem času …
Na koncu: spoštovana gospa Škrk, vi in vaši zagrebški kolegi in prijatelji, pa naši umni pravniki in tudi arbitražni tribunalci (morda bi bilo bolje tribuni) ste POPOLNOMA IGNORIRALI DEJANSKO STANJE STVARI IN NAČELA IN PRAVILA INTERNACIONALNEGA PRAVA.
Na taki podlagi izrečena sodba nima nobenega (pravnega) pomena in učinka.
Nujno je, da Slovenska nacionalna stranka ponovno vstopi v parlament! Potrebujemo vstop s čim več poslanci, potem pa skupaj z novo vlado popravimo razdejanje, ki so ga za sabo pustili ostanki komunističnega »bratstva i jedinstva«!