Pred dnevi sem DZ vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z neavtohtonim prebivalstvom.
Iz DZ sem dobil obvestilo, da bodo poslansko vprašanje posredovali naprej takoj ko bom besedo “Cigani” nadomestil z besedo “Romi”!
Totalno nepoznavanje dejstev in slovenskega jezika! Zaradi tega sem Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poslal tole:
ZADEVA: Razlaga besede Cigan
Temeljno poslanstvo zgoraj navedenega inštituta so raziskave slovenskega jezika v sedanjosti in zgodovinskem razvoju, katere so pomembne za razvoj jezikoslovne znanosti doma in v svetu.
Upoštevaje navedeno prosimo za razlago besede Cigan.
Temeljni gradivski vir za sodobne razlagalne slovarje, ki opisujejo aktualno rabo danes, so jezikovni korpusi. Zanima nas, kolikokrat se pojavlja beseda Cigan in beseda Rom v referenčnem jezikovnem korpusu Gigafida, ki je temeljni vir za izdelavo slovarja slovenskega knjižnega jezika?
Kot ste zapisali v enem izmed svojih preteklih stališč, se vplivi na jezik s posegi od zunaj v jezikoslovju v večini primerov izkažejo za manj ustreznega in neučinkovitega. Dejstvo je, da je jezikoslovno usmerjanje rabe v jezikovnih priročnikih lahko le notranji. Tako je beseda Cigan v slovenskem prostoru ponarodela, kar nakazujejo pesmi, pregovori, poimenovanje jedi itn. V dokaz navedenega bi tako navedli: jed ˝Ciganski golaž˝, pregovor ˝Smeje se kot cigan belemu kruhu˝ in ˝Pri nas je kot pri Ciganih˝ ter pesem ˝Ljubim cigana Jana˝.
Prav tako opozarjamo na besedno zvezo ˝Ciganski tabor˝.
Izpostavljamo besedo Cigan kot sprejeto tudi v umetniških krogih in sicer Cigan Baron – opereta v treh dejanjih, Johann jun. Strauss.
Beseda Cigan je kot ponarodela uporabljena tudi v literarnem delu avtorja Janeza Trdine z naslovom Bajke in povesti o Gorjancih. Ali bomo v literaturi spreminjali besedo Cigani po ameriškem vzoru, kjer so v povesti ˝Koča strica Toma˝, ki jo je napisal Mark Twain, spremenili ˝niger” v afro-američan˝?
Pri tem opozarjamo na to, da obstaja več Ciganskih plemen: pleme Sintov, pleme Romov in pleme Kale. Ciganska glasba tako ne more biti romska glasba, zato ker so med ciganskimi plemeni glasbeniki Sinti. Govoriti samo o Romih je segregacija do drugih ciganskih plemen.Sprašujemo se, ali je morebiti pri navajanju Apačev, Komančev in drugih indijanskih plemen prepovedano imenovati jih s skupnim imenom Indijanci?
Glede na stopnjo razvoja slovenskega jezika je prav bedasto, da ustaljeno jezikovno rabo besede Cigan z intervencijami ˝od zunaj˝ poskušamo na vsak način spremeniti z besedo Rom. Takšno ravnanje je škodljivo predvsem za razvoj slovenskega jezika. Na terenu bi z gotovostjo lahko trdili, da več kot 80% ljudi kateri govorijo slovenski jezik uporabljajo pri pogovoru besedo Cigan in ne Rom. Prav levičarska politika, pod pretvezo socialne in pravne države želi z intervencijami od zunaj vztrajno spremeniti ustaljeno uporabo besede Cigan v slovenskem jeziku. Takšno početje je po našem razumevanju nedopustno.
Tudi v mednarodnih dokumentih beseda Cigan ni sporna, ker ne more biti.
Zanima nas mnenje naslovnega inštituta v zvezi z uporabo besede Cigan, upoštevaje vse konkretne primere katere smo navedli. Pričakujemo, da boste v svojem mnenju besedo Cigan analizirali tudi onkraj naših primerov, vendar v kontekstu tega dopisa, saj ste navsezadnje strokovnjaki na jezikoslovnem področju.
Želeli bi, da opravite terensko analizo uporabe besede Cigan. Tako želimo, da mladi raziskovalci opravijo intervjuje po različnih koncih Slovenij na temo uporabe besede Cigan. Želimo si, da je vzorec intervjujancev reprezentativen.
S spoštovanjem,
Zmago Jelinčič Plemeniti