Spoštovani,
Vladi Republike Slovenije pošiljam pobudo v zvezi s temeljitim nadzorom in ukrepanjem v primerih zlorab prijave prebivališča in dohodnine. Po podatkih ministrstva, pristojnega za socialne zadeve naj bi Slovenija letno namenila okoli 100 milijonov evrov za socialne transferje tujcev. Slovenski davkoplačevalci tega ne želijo plačevati več. Tujci izkoriščajo fiktivne prijave prebivališča, ki jim koristijo kot pot do dovoljenja za stalno prebivanje, do do socialnih transferjev, do davčnih olajšav in kot pot do privedbe družinskih članov v Slovenijo. Zato ne dajem le pobude, temveč zahtevam, da vlada odločbo ukrepa proti vsem zlorabam slovenskega zakonja.
- Revizija odločb o davčnem rezidentstvu Slovenije napotenih
delavcev
Ministrstvo za finance naj naredi revizijo vseh odločb, s katerimi je Finančna uprava tujce, ki so bili v zadnjih 5 letih napoteni na delo v tujino (ocenjuje se, da jih je okoli 25.000), opredelila kot davčne rezidente Slovenije.
Mnogi tujci niso izpolnjevali niti enega samega pogoja za davčno rezidentstvo Slovenije, pa so prejeli nezakonite odločbe. Pogoji za rezidentstvo so:
- uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji (napoteni delavci
prvih 5 let ne morejo imeti stalnega prebivališča v Sloveniji); - običajno bivališče (napoteni delavci običajno bivajo v tujini) ali
središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji (napoteni
delavci imajo družine običajno v tujini); - je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več
kot 183 dni (napoteni delavci običajno celo leto delajo v tujini, dopust
pa preživljajo v matični državi).
Uslužbence Finančne uprave, ki so izdali nezakonite odločbe, je treba
odpustiti iz krivdnih razlogov.
Z nezakonitimi odločbami so napotenim delavcem omogočili uveljavljanje davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane, kar je znatno znižalo ali celo izničilo njihovo davčno obveznost v Sloveniji. Ta neupravičeno vrnjena dohodnina naj se vrne v državni proračun.
2. Odjava fiktivnih prijav prebivališča
Ministrstvo za notranje zadeve naj upravnim enotam naroči administrativni nadzor nad številnom prijavljenih oseb na enem naslovu, policiji pa terenski nadzor dejanskega stanja na prijavljenih naslovih. Indici za nezakonito prijavo prebivališča so:
- kjer je na v enem stanovanju ali hiši prijavljenih več oseb, kolikor je
prostorsko sploh mogoče, - kjer je na v enem stanovanju ali hiši prijavljenih več tujcev,
- kjer je na naslovu družbe prijavljeno večje število delavcev te iste
družbe.
Kjer se ugotovi, da oseba ni bivala ali ne biva na prijavljenem naslovu, jo je potrebno odjaviti, in sicer tudi do pet let nazaj.
Tako pa imamo v Sloveniji številne primere, ko so bili tujci napoteni na delo v tujino, v Sloveniji sploh niso prebivali niti niso imeli na voljo prostora za bivanje, po petih letih pa so pridobili dovoljenje za stalno bivanje, saj pet let ni nihče preverjal njihove fiktivne prijave prebivališča.
To je potrebno sedaj preprečiti, saj dovoljenje za stalno bivanje omogoča številne ugodnosti, do katerih bi morali biti upravičeni le tisti, ki so dejansko 5 let zakonito bivali in delali v Sloveniji. Vsak lastnik nepremičnine, vljučno z družbami, ki so zaposlovale te tujce, so tujcem prijavo prebivališča zaračunali. Gre za klasični dohodek od oddajanja premoženja v najem.
Zato bi morale upravne enote Finančni upravi posredovati vse dodatke v zvezi s številom prijavljenih na enem naslovu, da bi lastnika nepremičnine najprej kaznovale z globo, ker ni vložil davčne napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, nato pa še za 5 let nazaj obračunati davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem.
3. Davek od primerljive plače v tujini, ne od slovenske minimalne
plače
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev določa, da mora delodajalec delavcu v času napotitve zagotavljati enako plačo, kot jo imajo delavci za primerljivo delo v državi napotitve. Slovenski delodajalci delavce napotujejo v Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Francijo, itd., kjer so plače mnogo višje kot v Sloveniji. Delavci za delo v Nemčiji zagotovo dobijo plačo, ki je višja od slovenske minimalne plače.
Finančna uprava bi morala pridobiti podatke o tem, koliko znašajo primerljive plače v poklicih, ki jih opravljajo slovenski napoteni delavci v posamezni državi. V vseh primerih, ko so slovenski delodajalci prikazali slovenske minimalne plače za delavce, ki so napoteni v tujino, bi morala Finančna uprava delodajalce pozvati k popravku obračuna plač. Tako bi napoteni delavci tudi uradno prejeli višje plače, torej take, ki so primerljive plačam delavcev v državi napotitive, državni proračun pa višji davek od plač.
To bi pomenilo znatne prilive v državni proračun. Dodatne davke bi morali
obračunati do 5 let nazaj. Vsi vemo, da noben delavec ne dela v tujini za
slovensko minimalno plačo. Finančna uprava pa vse to spregleda.
Ker gre za medresorsko akcijo, bi morala skupno akcijo izpeljati Ministrstvo za finance in Ministrstvo za notranje zadeve oziroma organi v njuni sestavi.
Za dodatna pojasnila smo jim vedno na voljo v poslanski skupini SNS.
Zmago Jelinčič Plemeniti,
poslanec