V Slovenski nacionalni stranki dajemo pobudo Vladi, da ob pripravi obljubljenega sistemskega zakona o frackingu upošteva tudi te podatke in dejstva.
Hidravlično drobljenje oziroma »Fracking« je drobljenje kamnine s pomočjo hidravlične tekočine, pod zelo visokim tlakom. Ta tehnika se uporablja za ekstrakcijo ujetega zemeljskega plina ali nafte.
V raziskavi iz univerze v Oklahomi so dokazali, da so največji zabeleženi potres v zvezni državi v Oklahomi sprožile vbrizgalne vrtine (katerih število se je zelo povečalo), ki jih uporablja naftna in plinska industrija. Raziskava je pokazala korelacijo med potresi in injekcijskimi vrtinami v Pragi (Oklahomi), novembra 2011. Analiza je pokazala, da so potresi, ki jih povzročajo vrtine lahko večji kot so mislili prej in da bi se lahko pojavili v veliko daljših časovnih okvirih. Zakonodajalci v zvezni državi Arkansas so zaradi te raziskave tudi glasovali o prepovedi vbrizgavanja vrtin po tem, ko je bila v tej regiji v letu 2011 zabeležena cela vrsta potresov. Tudi v zvezni državi Kolorado regulatorji nafte in plina zahtevajo pregled pri državnem seizmologu, pred izdajo dovoljenj za vbrizgavanje vrtin.
Tudi iz Združenega Kraljestva so v poročilu angleške uprave za nafto in plin vlado pozvali k ustavitvi frackinga, na podlagi njegove korelacije s potresi. Študija, ki so jo izvajali v Združenem Kraljestvu je pokazala, da ni mogoče napovedati velikosti tresljajev, če bo država še naprej vrtala v okolici mesta Lancashire. Britanska vlada je izjavila, da ni več prepričana, da je te procese mogoče izvajati na varen način brez posledic.
V bližini mesta Groningen na Nizozemskem je leta 2018 prav tako prišlo do potresa. Nizozemska vlada je priznala, da je za ta potres lahko kriva prav vrtina, ki je bila od mesta oddaljena nekaj 10 kilometrov.
Tudi v Južni Koreji sta dva akademska članka dokazala korelacijo med hudim potresom, ki je prizadel mesto Pohang leta 2017 in frackingom.
Na Hrvaškem je Plenkovićeva vlada jeseni leta 2019 izdala dovoljenje domačin in tujim družbam za ekstrakcijo plina na šestih področjih na severozahodu države. Celotni postopek pod vodstvom ministra Tomislava Ćorića je bil skrit pred javnostjo. Hrvaški mediji so v preteklosti že pozivali, da takšne metode lahko spodbudijo potrese. Eno izmed teh področij je tudi Siško-moslavška županija, kjer se nahaja tudi mesto Petrinja, katerega je doletel katastrofalni potres. Že pred dobrim letom dni so na Hrvaškem opozarjali, da bi lahko ta največji energetski projekt v zadnjih dveh desetletjih izzval tudi potres. Naslovili so tudi vprašanje prav na Siško-moslavško županijo, od katere pa niso dobili odgovora.
Fracking naj se nebi izvajal na potresnih območjih, pa so na določenih hrvaških lokacijah, kljub temu da so bile na potresnih območjih, vseeno odobrili vrtanje. Tla v Petrinjah so se pogreznila na zelo podoben način kot v ameriškem mestu, prav tako pa je bila tudi globina vrtine zelo podobna tisti iz Oklahome. Zanimivo in zaskrbljujoče je tudi, da Hrvaška vlada daje nekim tujim firmam dovoljenje za tako početje v tajnosti. Tako pomembni dokumenti bi morali biti dostopni javnosti, zato se poraja tudi toliko vprašanj, kaj vse je zadaj za temi projekti.
Ker je bilo že toliko dokazov o tem, kako ta umazana industrija škoduje (poleg nevarnosti potresov) tudi zdravju ljudi, obstaja možnost, da firme iz razvitih držav v katerih je regulacija višja, izkoriščajo države z manj strožjimi regulacijami.
Glede na to, da so ta področja v neposredni bližini Slovenije, to predstavlja nevarnost tudi za naše zdravje in okolje. Poleg tega se blizu nahaja tudi jedrska elektrarna Krško, ki kljub temu, da naj bi zdržala tudi najhujše potrese, zaradi kapitalskih interesov iz tujine pod nobenim pogojen nebi smela biti izpostavljena kakršni koli nevarnosti.
Podobne stvari pa naj bi se dogajale tudi na slovenskih tleh, in sicer v Pomurju, kjer so v ozadju ponovno tuji interesi. Britanska naftno-plinska družba Ascent Resources, LLC, si že nekaj časa prizadeva dobiti zeleno luč za izvajanje frackinga v Pomurju.
Tako kot na Hrvaškem, take naftne družbe izkoriščajo države v katerih je regulacija šibkejša, saj v svojih državah zelene luči za tako početje nebi dobile. Zanimivo je tudi, da je za dovoljenje za črpanje plina v Pomurju ob obisku v Sloveniji lobiral tudi takratni britanski zunanji minister Jeremy Hunt, ki se je sestal z našim bivšim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem. Miro Cerar je v svojem značilnem slogu tako kot vsakemu vplivnemu tujcu prikimaval, v interesu Britancev pa je bil seveda profit. In kaj je boljšega kot profit na tuji zemlji, kjer ti je vseeno za ekološke in družbene posledice, ki jih bo dobičkonosni projekt pustil za seboj.
V Nizozemskem mestu Groningen je vlada plačala 80 milijonov evrov za nastalo škodo prebivalcem mesta, saj je priznala, da je za to kriv prav fracking. Kdo pa bo nam poravnal škodo ob morebitni katastrofi? Britanci bodo že najeli primerne pravnike, da jim odškodnine ne bo potrebno plačati.
Levica je vložila zakon proti prepovedi frackinga britanske družbe v Pomurju, ki smo ga v Slovenski nacionalni stranki z ozirom na dobrobit in zdravje državljanov tudi podprli.
Zanimivo je tudi to, da je bil poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat proti prepovedi frackinga, četudi se bo to dogajalo prav v njegovem kraju. Žalostno je, da bi podlegli britanskim interesom na račun lastnega naroda, zato prosimo Vlado, naj o teh zadevah premisli.
Nihče si ne želi, da bi prišlo do kakšne podobne situacije kot se je zgodila na Hrvaškem, saj si Slovenija česa takšnega v tem času nikakor ne more privoščiti.