Spoštovani,
Vlado Republike Slovenije sprašujem v zvezi s kartelnimi dogovori pri javnih naročilih.
V praksi državnih in lokalnih organov, ki izvajajo postopke javnega naročanja, se je izkazalo, da se družbe, ki se prijavijo na javno naročilo, predhodno dogovorijo glede cen oziroma glede delitve trga ali strank. Ni neobičajno, da oblikujejo zelo podobne cene, ki so vedno previsoke in jih zasebni naročnik ne bi nikoli plačal. Previsoka cena vključuje sredstva za podkupovanje javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev ter sredstva, ki si jih razdelijo družbe, ki bi morale sicer konkurirati pri javnem naročanju. Družba, ki dobi javno naročilo, preostalim(a) družbam(a) plača določen delež, da ima vsak nekaj od javnega naročila.
Državni organi (FURS, Računsko sodišče, Agencija za varstvo konkurence, KPK) bi morali javna naročila nadzirati do začetka do konca. Ampak ni konec, ko je javno naročilo zaključeno. Državni organi bi morali družbe, ki se prijavijo na javno naročilo nadzorovati tudi po koncu postopka javnega naročanja.
Zanima me:
– Kateri organ je oziroma bi moral biti pristojen za nadzor poslovanja med družbami, ki so sodelovale pri javnem naročanju?
– Koliko nadzorov poslovanja med družbami, ki so sodelovale pri javnem naročanju, so opravili posamezni državni organi v zadnjih desetih letih po posameznih letih?
– Koliko nadzorov morebitnega fiktivnega opravljanja storitev ali dobav blaga je opravil FURS pri družbah, ki so sodelovale pri javnem naročanju v zadnjih desetih letih po posameznih letih? Gre za nadzor transakcij med družbami, ki so sodelovale pri javnem naročanju, saj so »nagrade« običajno tako visoke, da se skrivajo za fiktivnimi računi in ne več toliko v obliki gotovinskega poslovanja.
Hvala za vaš odgovor.
Jani Ivanuša, poslanec