V imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke sprašujem ministra za okolje in prostor, mag. Andreja Vizjaka, da mi odgovori na naslednje vprašanje:
Življenje v večstanovanjski hiši brez dvigala je za marsikoga danes težka in velika ovira, predvsem za starejše, invalide, mlade mamice z vozički in tako dalje. Do te investicije imajo nekateri lastniki odklonilni odnos, druga težava, ki jih pesti, pa je pomanjkanje denarja. Dejstvo je, da se investicije v novo dvigalo začnejo tam pri 50.000 evrih, kar pa solastniki v bloku težko zberejo, tudi če bi se vsi strinjali. Do 19. 10. 2019 je bilo za vgradnje dvigal, kjer se je posegalo v konstrukcijo objekta, zahtevano 100-odstotno soglasje vseh lastnikov. Po tem datumu je za gradbena dela in izboljšave za odpravo arhitektonskih ovir, tudi kadar je zanje potrebno dobiti gradbeno dovoljenje, potrebnih več kot ¾ solastniških deležev. To je enako soglasje, kot je potrebno, če je mogoče dvigalo vgraditi na ta način, da za poseg gradbeno dovoljenje ni potrebno. V praksi je tudi 75-odstotno soglasje težko doseči, saj slednjega velikokrat ne dajo lastniki stanovanj v pritličju in v nižjih nadstropjih, kar je povsem logično. Po ocenah sindikata upokojencev je v Sloveniji približno 11.000 štiri in petnadstropnih stanovanjskih stavb, ki nimajo dvigala. Tudi glede na demografske podatke pri nas, kjer je iz leta v leto več starejših prebivalcev, pričakujemo od naše RS, da bo priskočila na pomoč. Kar se tiče financiranja, se dvigalo v stavbi lahko vgradi kot splošni skupni del, ki je v lasti vseh etažnih lastnikov. V tem primeru se lahko koristijo tudi sredstva rezervnega sklada stavbe. Če pa se dvigalo vgradi kot posebni skupni del, ki je v lasti le nekaterih etažnih lastnikov, kar mora biti pogodbeno dogovorjeno, njegovo vgradnjo financirajo le etažni lastniki, ki jim to dvigalo služi. Vgradnjo dvigal do sedaj ni finančno podpiral še nihče, kako bo v bodoče, bomo pa še videli. Iz pojasnila Urada za kohezijsko politiko pri Službi Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko je razvidno, da v evropski kohezijski politiki v tekočem programskem obdobju žal ni na razpolago sredstev za ta namen, saj financiranje tovrstnih ukrepov v operativnem programu ni predvideno. Primer dobre prakse pa je recimo Litva, ki vgradnjo ter tudi popravila obstoječih dvigal v večstanovanjskih stavbah financira v okviru nacionalnega načrta energijske sanacije teh stavb. Del sredstev tako pride iz evropskih strukturnih skladov, del jih zagotovi država in občine, del pa lastniki stanovanj.
1. Kaj bo ministrstvo ukrenilo v zvezi s to perečo problematiko?
2. Ali razmišljate v smeri, da bi bilo za naložbo možno dobiti nepovratna sredstva kot recimo za vgradnjo toplotne izolacije ali sončne elektrarne na strehi?
3. Kako je z evropskimi sredstvi in ali bodo na voljo za vgradnjo dvigal ter koliko odstotkov naložbe naj bi se financiralo?
4. Kdaj bo naslednje programsko obdobje, ko bo znana vsebina naložb in višina sredstev, ki bodo pripadala Sloveniji?
Za vaš odgovor se vam zahvaljujem.
Dušan Šiško, poslanec