Pisno poslansko vprašanje v zvezi s sodelovanjem med Banko Slovenije in Narodnim muzejem Slovenije

June 28, 2021 Jernej

Spoštovani,

na Vlado Republike Slovenije naslavljam vprašanje v zvezi s sodelovanjem med Banko Slovenije in Narodnim muzejem Slovenije.

Banka Slovenije (BS) in Narodni muzej Slovenije (NMS) sta v preteklosti sklenila več sporazumov glede numizmatike.

Iz sporazuma med tedanjo Narodno banko Slovenije in Narodnim muzejem iz leta 1987 izhaja, da Narodni muzej deluje kot »osrednja numizmatična inštitucija v SR Sloveniji v smislu ohranjanja in reševanja slovenske numizmatične dediščine«. V tretjem členu je zapisano, da se je Narodna banka Slovenije v letu 1987 »odpovedala skrbi za numizmatično zbirko, ki jo je izgradila v preteklih letih in jo predala Numizmatičnemu kabinetu Narodnega muzeja«.

Tudi v sporazumu iz leta 2000 je zapisano, da je Banka Slovenije »v last in hrambo odstopila Numizmatičnemu kabinetu NMS gradivo, ki je nastalo od uvedbe slovenskega tolarja in gradivo, ki bo nastajalo v bodoče«.

V sporazumu iz leta 2009 je zopet poudarjeno, da je »Numizmatični kabinet« NMS osrednja in matična numizmatična institucija v Sloveniji v smislu ohranjanja slovenske numizmatične dediščine«. Banka Slovenije naj bi tudi po uvedbi eura v Sloveniji »nadaljevala s predajo gradiv Numizmatičnemu kabinetu NMS«. Ministrstvo za finance se je strinjalo, da se »vsa gradiva v zvezi z izdajo kovancev hranijo v NMS«.

Zaradi vseh preteklih sporazumov, je NMS vzpostavil ustrezne prostore, postopke in kadre za trajno in stokovno hrambo pomembnejših numizmatičnih in muzealskih gradiv.

  1. Zakaj imamo na razdalji nekaj sto metrov dve ločeni numizmatični zbirki? A ne bi bilo smiselno, da bi se zbirki združili na enem mestu? Katere institucije (centralne banke ali muzeji ali katere druge) so v drugih državah (po Evropi in po svetu) pristojne za numizmatične zbirke?
  2. Zakaj se je Banka Slovenije odločila razvijati svojo numizmatično zbirko, če je bilo več desetletij to delo namenjeno Narodnemu muzeju Slovenije, tudi s sredstvi Banke Slovenije? Ali je ta odločitev povezana z vključitvijo Banke Slovenije v Evrosistem?
  3. Naloge Banke Slovenije so določene v Zakonu o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17), predvsem v 11. in 12. členu. Med taksativno naštetimi nalogami ni opaziti, da bi bila Banka Slovenije pristojna za muzejsko dejavnost. V katerem aktu je določena pravna podlaga za ustanovitev Muzeja Banke Slovenije? Koliko zaposlenih pri Banki Slovenije dela v muzeju in kakšno je njihovo strokovno znanje s področja muzejskih dejavnosti in numizmatike?
  4. Kaj bo naredila Vlada Republike Slovenije, da bo Numizmatični kabinet NMS ohranil status osrednje numizmatične institucije v Sloveniji? Zdi se, da Republika Slovenija zopet podlega pritiskom Evropske centralne banke, ki naj bi spodbujala lastno numizmatično zbirko v okviru BS.

Čeprav je BS od sporazuma iz leta 1980 dalje skrbela za razvoj numizmatične zbirke pri NMS, se je s pogodbo iz leta 2009 vse drastično spremenilo. Preteklo sodelovanje na področju numizmatike in preteklo združevanje vsega numizmatičnega gradiva se je pričelo drobiti med dve instituciji, ki sta obe v 100 % državni lasti.

V sporazumu iz leta 2009 je razvidna tudi težja po ohranjanju lastninske pravice nad numizmatičnim gradivom, ki ga je pred tem BS več desetletij brez težav vedno predala NMS.

V 6. členu je zapisano: »BS lahko izroči NMS v hrambo vzorce kovancev, ki jih je prejela od drugih centralnih bank v skladu z dogovorom o izmenjavi vzorcev bankovcev in kovancev med centralnimi bankami, kot tudi numizmatične izdelke, ki jih je prejela kot reprezentančna darila. V primeru zahteve za vračilo teh vzorcev ali izdelkov s strani darovalca je NMS dolžan v skladu z zahtevo BS le-te vrniti BS.«.

V 7. členu pa je določeno: »Stranki tega sporazuma sta sporazumni, da vsa gotovina, ki jo BS v skladu s tem sporazumom izroči NMS, ostane v lasti BS (za bankovce) oziroma Republike Slovenije (za kovance). Prav tako ne pride do prenosa lastninske pravice na dokumentacijskih gradivih, pri katerih je prenos lastninske pravice bodisi nemogoč bodisi prepovedan ali drugače omejen«. Ta določba je celo v nasprotju s 3. členom istega sporazuma, ki ureja sofinanciranje za izvajanje aktivnosti razširjenega programa Numizmatičnega kabineta NMS. Sredstva so namreč določena »v višini 16.500,00 EUR, povečana za vrednost gotovine, ki jo v skladu s tem sporazumom BS izroči NMS.«.

  1. Kako lahko neka institucija nekaj podari, potem pa zahteva nazaj? To je popolnoma neresno. Ali lahko NMS ne glede na sporazum obdrži vsa prejeta darila oziroma drugo gradivo, prejeto s strani BS?
  2. Kakšna je razlika v tem, ali je lastnik kovancev NMS ali Republika Slovenija? Ali se lahko Republika Slovenija sama odloča o pretoku numizmatike med BS in NMS? Ali je numizmatično gradivo BS v lasti Republike Slovenije ali Evropske centralne banke?
  3. V katerih primerih je izročitev bankovcev, kovancev ali dokumentacijskega gradiva nemogoča, prepovedana ali omejena?
  4. Kako so lahko sredstva za sofinanciranje dela NMS povečana »za vrednost gotovine, ki jo izroči BS«, če je potem dolžna NMS to gotovino vrniti?

V 3. členu Sporazuma iz leta 2009 je določeno: »Vsaka tri leta se stranki dogovorita o morebitnem povišanju zneska iz prvega odstavka tega člena v skladu s spremembami indeksa cen življenjskih potrebščin«. Indeks cen življenjskih potrebščin se je redno spreminjal.

  1. Kolikokrat sta se BS in NMS dogovarjala o morebitnem povišanju zneska sofinanciranja dela NMS in kako se je spreminjal znesek financiranja od leta 2009 dalje?

Hvala za vaš odgovor.

Zmago Jelinčič Plemeniti
poslanec