Po naših neuradnih informacijah sta ta dva uslužbenca še vedno zaposlena na MDDSZ in na ministrstvu ne delata drugega kakor probleme. Tudi njuni sodelavci težko delajo z njima, če sta dva uslužbenca obremenjena s takimi očitki. Minister bi moral v primeru takšnih ali podobnih očitkov takoj odstopiti, medtem ko so nekateri javni uslužbenci »zaščiteni« s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in si lahko dovolijo vse. Na koncu pa vedno odgovarja funkcionar, torej minister. Celo za tisto, na kar nima niti najmanjšega vpliva.
Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije je že 6. februarja 2020 na MDDSZ naslovil pismo, »da je normalno in učinkovito delo na MDDSZ že predolgo časa paralizirano«. V časih, ko se soočamo z vsemi mogočimi krizami, ko je vloga MDDSZ ključna za okrevanje po epidemiji, si na MDDSZ nekateri kadri dovolijo popolnoma vse.
Sindikat je za onesposabljanje ministrstva in nezadovoljstvo v celotnem kolektivu okrivil dva uslužbenca z MDDSZ, in sicer z osebnim imenom. Nezadovoljstvo se je že v letu 2020 stopnjevalo »z različnimi oblikami osebnih napadov generalnega sekretarja MDDSZ g. Simona Švarca, ki jih ministrica tolerira, zato ocenjujejo(mo), da ima generalni sekretar podporo pri ministrici, saj je sistem ustrahovanja zastavljen tako, da do ministrice problemi niti ne pridejo, saj generalni sekretar v navezi z vodjo kadrovske službe go. Sabino Kompolšek prepreči vsako učinkovito rešitev in spremembo«. Stanje je verjetno sedaj le še slabše.
Minister mora stvari urediti, zato je potrebno ta dva javna uslužbenca nemudoma odmakniti z njunih funkcij.
Sindikati so v Sloveniji praviloma bolj naklonjeni levim političnim opcijam. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da so izpostavili politične pritiske na ministrstvu, kjer po naših informacijah »kraljujejo« kadri SD:
»MDDSZ dejansko vodijo predstavniki dveh političnih strank, in sicer SMC in SD. Po svoji moči v MDDSZ prevladuje SD, ki ministrstvo usmerja iz generalnega sekretariata ter ima odločilno moč kadrovanja in odločanja, zato se kabinet ministrice ukvarja predvsem s posrednimi proračunskimi uporabniki oziroma s pospešenim strankarskim kadrovanjem v javne zavode in sklade, ki so v resorni pristojnosti MDDSZ.
Zdaj denar in kadre v okviru istega ministrstva delijo po vatlih dveh političnih strank, eni iz kabineta, spet drugi iz generalnega sekretariata. Iz kabineta delegirajo direktorje posrednih proračunskih uporabnikov, nadzornike svetov zavodov in nadzornih svetov, so ki so v njihovi resorni pristojnosti, spet preveč samozavestni in predvsem krivični eksponenti druge stranke vodijo kadrovanje in plačujejo izobraževanje ter napredovanje svojim.«
Sindikat neodzivnost Simona Švarca še podkrepi: »Ministrica še naprej ostaja povsem neodzivna in neobčutljiva na vsa pisma, dopise, pozive in dokaze, ki so ji bili v zadnjem letu posredovani glede službenih prostorov, ki so porazni, saj ljudje zgubljajo vid in zdravje, zaradi česar so na vse daljših bolniških odsotnostih, generalni sekretar pa vse apele sindikata oziroma prizadetih javnih uslužbencev MDDSZ mirno zapre v predal.«. Očitajo mu celo nezakonita ravnanja: »Ministrici in Generalnemu sekretariatu MDDSZ (GS) je Sindikat delavcev MDDSZ (SDOS) v začetku julija 2019 posredoval vprašanja in predloge glede zgoraj navedenih zadev, vendar ni nikoli prejel odgovora oziroma dobil vpogleda v podane pripombe javnih uslužbencev, čeprav gre za informacije javnega značaja, na katere je po zakonu delodajalec dolžan odgovoriti. V organizaciji SDOS na MDDSZ so prepričani, da generalni sekretar MDDSZ določene posameznike, predvsem člane SD, favorizira ter jih s prirejanjem postopkov brani tudi takrat, ko hujše kršijo delovne obveznosti in bi jih bilo potrebno delovnopravno sankcionirati. Ob vsem tem pa mu pomaga vodja kadrovske službe ga. Sabina Kompolšek. Najljubše orodje generalnega sekretarja za rešitev vsake težave, na katero opozori javni uslužbenec je, da temu zanj motečemu uslužbencu MDDSZ predlaga odhod, ali pa mu celo pomaga z neosnovanimi opozorili pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primerih, ko ne gre za kršitve delovnih obveznosti. Že leta ugotavljajo nepravilnosti pri napredovanjih, kajti za nekatere so napredovanja neomejeno odprta, tako po plačnih razredih kot v nazivih, pri drugih, ki bi že vrsto let morali napredovati pa se dogaja to, da jih včasih celo nazadujejo oziroma ti ostajajo v istem plačnem razredu kljub izpolnjevanju vseh pogojev za napredovanje. Ena od ustaljenih praks generalnega sekretariata so tudi fiktivna napredovanja, kar pomeni, da se posameznega javnega uslužbenca najprej degradira in se ga nato po nekaj letih napreduje nazaj na prvotno stanje, z odločbo o navideznem napredovanju, s čimer administrativno izvedejo napredovanje, v resnici pa hranijo plačne razrede za nagrade drugim oziroma svojim političnim kadrom. Gre za eksplicitno mahinacijo in zlorabo proračunskih sredstev, ki so namenjena plačam zaposlenih. Na ta način so v sindikatu prišli do ugotovitve, da velika skupina javnih uslužbencev, ki so člani politične stranke, v okviru enotnega plačnega sistema državne uprave dobijo višje plače, zato ta praksa na ravni proračuna ostaja prikrita. Javni uslužbenci, ki niso politično opredeljeni in le opravljajo svoja dela in naloge pa izvajajo načelo objektivnosti in so na ta način posledično kaznovani. Generalni sekretar tolerira oziroma dovoljuje posameznikom, ki so podporniki SD, da si lahko sami določajo svoj obseg del in nalog, nadrejeni pa temu ne smejo nasprotovati. Absolutizem generalnega sekretarja se najbolj jasno odraža na stanju zaposlenih v generalnem sekretariatu, od koder v zadnjem letu uslužbenci pospešeno odhajajo, kar je rezultat na splošno slabe kadrovske politike, ki se prenaša tudi na vse direktorate MDDSZ. Razlika je zgolj v tem, da generalni sekretar za svoje področje objavi nove razpise, po drugih direktoratih pa komaj kdaj, zato prihaja do splošnega nezadovoljstva in kronične preobremenjenosti posameznikov v direktoratih, ki prevzemajo dela nezasedenih delovnih mest. Zaradi preobremenjenosti prihaja do napak, ki jih občutijo najbolj ranljive skupine v državi, ko na primer pride do napačnih odločb ali sklepov. Pomanjkanje zaposlenih na vsebinskih področjih pa je ogromno na tudi na vseh direktoratih ministrstva.«.
Toliko očitkov, kot leti na Simona Švarca, ne leti niti na samega ministra, ki je ves čas pod nadzorom javnosti in medijev.
Moja vprašanja so:
- Zakaj minister ne odpusti Simona Švarca in Sabine Kompolšek? Če jih ne odpusti, enostavno sprejema odgovornost za njuna sporna dejanja.
- Kakšne so bile ugotovitve MDDSZ glede številnih očitkov Simonu Švarcu? Ali so bili očitki preverjeni? Kakšne so bile posledice njegovih dejanj in opustitev? Zakaj MDDSZ ne prijavi Simona Švarca KPK, saj očitno deluje koruptivno (omogoča ali je omogočal koristi »svojim« uslužbencem)?
- Ali ima Simon Švarc dovoljenje za opravljanje dejavnosti Lex Consultum, pravno svetovanje, Simon Švarc s.p.? Kako MDDSZ preprečuje, da bi zaposleni opravljali zasebno delo v službenem času?
- Ali lahko Sabina Kompolšek s kadrovske službe pojasni, zakaj je MDDSZ zaposlil Simona Švarca? Zagotovo obstajajo dokumenti v osebni mapi. Prosim, da navedete vse delovne izkušnje Simona Švarca, ki jih ima na katerem koli področju MDDSZ? Gre za bivšega policija, kriminalista, kader z zasebnega varovanja…Kaj tak profil počne na MDDSZ? Na katerem javnem razpisu je bil izbran? Za katero funkcijo? Očitno samo terorizira zaposlene.
- Prosim, da navedete, koliko let delovnih izkušenj v gospodarstvu ima Sabina Kompolšek. Je bila kdaj lastnica zasebnega podjetja in zaposlovala delavce?