V sredo, 24. 2. 2021, se ob 14:15 na Uradu za preprečevanje pranja denarja na telefonski številki (01) 425 41 89 nihče ni oglasil. Od 14:45 se je oglasila ena gospa in povedala, da ni nikogar v službi. Eni so od 14:45 že šli iz službe, ostali naj bi delali od doma.
- Kakšen je delovni čas na Uradu za preprečevanje pranja denarja?
Kako je mogoče, da v sredo ob 14:45 ni nikogar v službi? - Kako uslužbenci Urada za preprečevanje pranja denarja dokazujejo
efektivno opravljeno delo od doma? - Koliko delovnih dni in ur so uslužbenci Urada za preprečevanje pranja denarja delali od doma?
- Koliko nadur in koliko povečanega obsega dela je bilo izplačano uslužbencem Urada za preprečevanje pranja denarja v letu 2020?
- Prosim za dnevno poročilo vsega posameznega uslužbenca Urada za preprečevanje pranja denarja glede dela, ki so ga opravili na domu v letu 2020.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT- 1, Uradni list RS, št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 – popr.) ureja sumljive, tvegane oziroma neobičajne transakcije. V ZPPDFT-1 je zapisano: »V zvezi z zapletenimi ali neobičajno visokimi transakcijami ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali vzorec ali nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena ali niso v skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke ali so s takim poslovanjem stranke v nesorazmerju, zavezanec preuči ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče.«. - Kakšne so v praksi neobičajne transakcije, ki jih je UPPD obravnaval v zadnjih 5 letih po posameznih letih?
- Ali so lahko neobičajne transakcije tudi med družinskimi člani, ki poslujejo preko transakcijskih računov?
- Ali je lahko kakršno koli tveganje, če hči preko svojega slovenskega bančnega računa nakaže sredstva svoji mami na slovenski bančni račun?
- Ali UPPD o neobičajnih transakcijah obvešča FURS? O koliko o fizičnih osebah in o koliko transakcijah je UPPD obvestil FURS v zadnjih 5 letih po posameznih letih?
- Kakšni so numerični kriteriji za neobičajne transakcije, npr. višina 10.000 EUR ali 20 prilivov na račun fizične osebe?
V evidencah o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah, ki jih upravljajo zavezanci, se za namen izvajanja 16. člena obdelujejo tudi podatki o izvoru premoženja in sredstev stranke, njenega zakonitega zastopnika, pooblaščenca in dejanskega lastnika ter podatki o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja li
transakcije. - O koliko fizičnih in o koliko pravnih osebah so zavezanci zbrali podatke o izvoru premoženja in sredstev?
V evidencah, ki jih upravlja Finančna uprava Republike Slovenije o vnosih oziroma iznosih ali poskusih vnosov oziroma iznosov gotovine pri vstopu v Evropsko unijo ali izstopu iz nje v znesku, ki je nižji od 10.000 evrov, če obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, se za namen izvajanja tretjega odstavka 120. člena tega zakona obdelujejo podatki o izvoru in namenu uporabe gotovine, ki se vnaša ali iznaša prek meje Evropske unije. - Koliko vnosov, iznosov ali poskusov vnosov ali iznosov gotovine pri vstopu v EU ali izstopu iz nje je bilo prijavljeno FURS-u?
- O koliko fizičnih in o koliko pravnih osebah je FURS zbral podatke o izvoru premoženja in sredstev?
Banke se vse pogosteje poslužujejo vprašalnikov v zvezi z izvorom premoženja in sredstev. - Koliko vprašalnikov v zvezi z izvorom premoženja in sredstev so banke posredovale svojim strankam?
- Ali banke te vprašalnike posredujejo UPPD?
- Kakšni so bili ukrepi UPPD na podlagi prejetih vprašalnikov? Fizične osebe imajo vse več težav pri poslovanju z gotovino.
- Ali fizične osebe lahko polagajo gotovino na svoj bančni račun?
- Zakaj bančni uslužbenci zaslišujejo fizične osebe, ki želijo položiti gotovino?
- Kolikšen je mejni znesek, do katerega lahko fizične osebe polagajo gotovino na svoj bančni račun (brez dodatnih vprašanj)?
- Ali je tako neobičajno, da fizične osebe varčujejo v gotovini?
Banke še vedno osebe, ki opravljajo dejavnost (s.p.), pozivajo naj odprejo poslovne račune. - Zakaj Vlada ne zagotovi, da imajo lahko s.p.-ji pri slovenskih bankah odprte osebne račune, ki so veliko cenejši, in ne veliko dražjih poslovnih računov, ki jih zahtevajo banke?
- Kakšne so sankcije za s.p.-je, ki ne želijo odpreti poslovnega računa in za opravljanje dejavnosti uporabljajo osebni račun?
Vse bolj se nam dozdeva, da banke delujejo po čudnih navodilih birokratskega aparata, ki hoče ljudem zagreniti življenje in otežkočiti prebivanje. Sprašujemo se, ali so to navodila zblojene evropske birokracije iz Bruslja ali zgolj nagajanje sedanji vladi s strani slovenskih levo usmerjenih birokratov, z namenom, da se med ljudmi dvigne revolt. Človek bi pomislil, da gre za usklajeno akcijo slovenskega levega političnega prostora.