V imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke sprašujem ministrico za pravosodje, mag. Lilijano Kozlovič, da mi odgovori na naslednje vprašanje:
V Sloveniji imamo zelo zatečeno stanje na področju okoljskega kriminala, ki mu namenjamo premalo pozornosti. Okrožna sodišča so o njih odločala le v petih primerih, kar je zanemarljivo malo. Posledicam se ne moremo izogniti, priče smo vedno novim neraziskanim požarom, o katerih poročajo tudi tuji mediji. Gori vsepovprek od plastike, sveč, parafina… Dogajajo se nam Kemis, Lafarge, Salonit in podobne zgodbe. Stanje je grozljivo in alarmantno, zato se ne gre čuditi, da je veliko bolezni rezultat neprimernega ravnanja z odpadki, izpuhi. Stanje na področju pregona okoljskih kaznivih dejanj je škandalozno, kajti Slovenijo imajo, dojemajo kot raj za okoljsko mafijo! Morebitne spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika zahtevajo resen, preudaren premislek ter morajo hkrati vzeti v obzir tudi posebnosti okoljskih kaznivih dejanj na področju odpadkov. Slovenske oblasti bi morale pred sodišče pripeljati vsaj najhujše primere, pa še najmanjših ne, kar je žalostno in skrb vzbujajoče. Prav tako pregon okoljskega kriminala ne more biti učinkovit, ker ni na voljo centralne baze podatkov. Vsak ima svojo statistiko, bazo, od policije, tožilstva, statističnega urada, sodišča do IRSOP. Ustanovi naj se posebna enota v policiji, ki bo obravnavala okoljski kriminal s posebnimi preiskovalnimi ukrepi.
Tuji strokovnjaki v okviru Sveta EU v Bruslju ugotavljajo številne pomanjkljivosti našega sistema za odkrivanje in sankcioniranje okoljskih kaznivih dejanj.
1. Kaj je razlog, da na področju onesnaževanja ni učinkovite politike, ki bi zaščitila zdravje prebivalcev in prebivalk Republike Slovenije?
2. Zakaj se dosledno ne obravnavajo kazniva dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja v povezavi z odpadki vseh vrst?
3. Ali razmišljate v smeri, da bi bilo potrebno določiti nova kazniva dejanja kot je npr. zloraba položaja v okoljskih primerih?
4. Kdaj časovno lahko na področju pregona okoljskih kaznivih dejanj pričakujemo nacionalno strategijo, sprejetje akcijskega načrta oz. podoben dokument, ki bi obravnaval okoljska kazniva dejanja?
5. Kdaj lahko pričakujemo skupno bazo podatkov ali vsaj bolj učinkovite izmenjave podatkov med vsemi deležniki?
6. Kdaj bodo pripravljene posebne smernice za boljše razumevanje, v katerih primerih oz. kdaj gre za prekrške in kdaj za kazniva dejanja?
7. Kaj bo ministrstvo naredilo za bolj transparenten nadzor nad tranzitom odpadkov po Sloveniji?
Dušan Šiško, poslanec