V imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke sprašujem Vlado Republike Slovenije, da mi odgovori na naslednje vprašanje: Dejstvo je, da na letni ravni v Republiki Sloveniji, ki ima 2,1 milijona prebivalcev, zaradi radona umre tam od 90 do 180 ljudi, kar ni zanemarljivo število, zaradi prometnih nesreč jih umre od 90 do 150, za pljučnim rakom pa okoli 1300 ljudi, je na posvetu o radonu v Celju povedal svetnik z Uprave RS za varstvo pred sevanji. Po podatkih je največ radona na Dolenjskem ter v osrednji Sloveniji. Ko govorimo o radonu, je slednji naš vsakodnevni spremljevalec. Radon je naravni zemeljski plin, ki nastane z razpadom elementa radija v več izotopov, ki so lahko stabilni ali pa nestabilni, kjer slednji zaradi nesorazmernega števila protonov in nevtronov v jedru razpada sam od sebe. Izotop radona nadalje razpade na rutenij ter pri tem odda še energijske dele alfa, ki se gibljejo z veliko hitrostjo. Zaradi tega ima veliko energijo in pri tem uničuje celice, če pride v pljuča, kar seveda ni dobro za nas in naše zdravje. Radon tako nastaja z radioaktivnim razpadom urana v zemeljski skorji in se koncentrira v poroznih kamninah. Nato skozi te kamnine prehaja hitreje na površino, skozi slabo prepustne pa počasneje. Danes veliko ljudi tudi živi, dela v pritličnih stavbah, kar pomeni, da se tam veliko zadržujejo. Skozi porozne kamnine pa radon pronica v naše kleti in pritličja stavb, kjer se zadržuje, saj je namreč težji od zraka. Zato bolje kot so kleti izolirane na prehodu v tla in bolje kot so prezračene, manj radona prodre v prostor. Ljudje pa ponavadi še posebej takrat, ko kurijo, raje vse čist zrakotesno zaprejo, da jih ne zebe. Nasploh tudi premalo zračimo svoja domovanja, poslovne prostore, kleti in tako dalje. Radon hitro razpada, njegovi razpadni elementi so kratkoživi in še naprej veselo hitro razpadajo. Ti se vežejo na delce zraka, ki jih človek vdihne in nevede vnese v svoja pljuča. Stalno iritiranje bronhialnih celic povzroči njihovo propadanje in nezmožnost obnavljanja ali pride celo do mutacije, kar pripelje do pljučnega raka. Žalostno in hkrati skrb vzbujajoče je, da imamo v Sloveniji opravljenih zelo malo meritev radona, statistični podatki pa niso dovolj obsežni.
1. V katerih občinah oziroma krajih po Sloveniji je največ radona in zakaj prav tam?
2. Koliko so povprečno stari ljudje, ki umrejo zaradi radona?
3. Kaj je razlog, da je v Sloveniji opravljenih premalo meritev radona in kaj boste storili, da bo tega v bodoče več, kar bo tudi vplivalo, da bodo statistični podatki bolj obsežni in poglobljeni?
4. Na kakšen način so državljani in državljanke Republike Slovenije obveščeni o nevarnosti radona oziroma o ukrepih, kako ga zmanjšati in ali se jasno zavedajo posledic na njihovo zdravje?
5. Ali se lahko na točno določenem naslovu stanovanjske stavbe da izmeriti radon in koliko to stane oziroma kdo to financira?
Za vaš odgovor se vam zahvaljujem.
Dušan Šiško, poslanec