BOJAN ŠTIH – POLITIČNA OPOROKA
Ko je na začetku osemdesetih let Bojan Štih prišel na Viba film, je naneslo, da je Andreju Lanarčiču omogočil ogled zazidanega Plečnikovega oltarja v FILMSKEM STUDIU TRIGLAV FILMA, ki je bil v cerkvi sv. Jožefa. Skupaj z urednikom Cerkvenega glasbenika so si povedali in pomodrovali.
Kasneje je bilo to in ono takrat izrečeno tudi potrjeno – npr. z njegovo izjavo, da bodo na trgu pred Magistratom pekli čevapčiče, če bo šlo tako naprej.
Potem je prišla v roke njegova zadnja volja – “Politična oporoka”.
Ganljivo je, kako se je partizan, politični in kulturni delavec znotraj režima “pritolkel”do kritične podobe stvarnosti, ki ga je obdajala in v kateri je deloval. Mutatis mutandis je njegova zadnja lastnoročno zapisana misel o Sloveniji preroška.
POLITIČNA OPOROKA
Če se ne bo dalo sporazumeti z južnimi “brati”, tedaj neodložno Prešernova samostojna Zedinjena Slovenija, v kateri bodo komunisti, kristjani, svobodno misleči in drugi združeni okrog Osvobodilne fronte Slovenskega naroda. Ne vstopiti v Nato in ne v Varšavski pakt. Pristati na davek za svobodno, zedinjeno Slovenijo, pa četudi bi bil visok od 500 milijonov USA$ do 700 milijonov USA$. Do leta 2000 bi to plačevali, do takrat pa se bodo na trgu gospodarsko že opomogli. Ta nova oblika prihodnosti Zedinjene Slovenije je naša edina rešitev. Vse druge poti peljejo slovenski narod v temno, nesrečno prihodnost.
Na Prešernov dan, 1984