Spoštovani,
na Vlado Republike Slovenije naslavljam pobudo v zvezi s spremembo Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Na nekdanjega ministra za finance dr. Andreja Bertonclja sem 17. 9. 2019 naslovil pobudo za spremembo Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Do danes še nisem prejel nobenega pisnega odgovora. Vsebino pobude vam predstavljam še enkrat in pričakujem, da dobim utemeljen odgovor.
Trgovci z investicijskim zlatom so opozorili na težave, ki jih imajo pri poslovanju zaradi (prekomernega) omejevanja poslovanja z gotovino. Zato se predlaga dopolnitev Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Namen predloga dopolnitve pravilnika je v tem, da bi lahko trgovci z investicijskim zlatom odkupili investicijsko zlato od fizičnih oseb, in sicer z gotovino do zneska 5.000,00 evrov, to je za enak znesek, kot ga lahko za nakupe prejmejo na osnovi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16). Po trenutno veljavni ureditvi je odkup z gotovino možen le do zneska 420,00 evrov.
Količine zlata v Sloveniji
Republika Slovenija ima po podatkih Banke Slovenije v lasti zgolj 3,2 toni monetarnega zlata. Na osnovi podatkov Statističnega urada RS imajo posamezniki in poslovni subjekti v svoji lasti 14,3 tone investicijskega zlata. To dokazuje, da gre za pomembno gospodarsko dejavnost, ki se jo poslužujejo mnogi prebivalci Slovenije.
Poslovanje z gotovino
Ministrstvo za finance je 4. 4. 2019 v svojem odgovoru na pisno poslansko vprašanje številka: 001-93/2019/ zapisalo, da »se zavzema za to, da imajo potrošniki možnost čim večje izbire načina izvedbe plačila, to pomeni tako z gotovino, kot tudi z negotovinskimi plačilnimi instrumenti.«. Nadalje so zapisali: »Da v Sloveniji plačevanje z gotovino ostaja glavna oblika plačevanja, ki se je poslužujejo potrošniki na prodajnih mestih, potrjuje tudi dokument Evropske centralne banke z naslovom: Occasional Paper Series The use of cash by households in the euro area, No 201 / November 2017. V njem je zapisano, da se kar 80 % vseh nakupov, ki jih v Sloveniji opravijo potrošniki na prodajnih mestih, opravi z gotovino.«.
Davčno zakonje
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H in 36/19) v 36. členu ureja obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune:
(1)»Pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev.
(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih.
(3)Minister, pristojen za finance, podrobneje določi, v katerih primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune«.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-2E, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15, 40/16, 85/16, 30/17, 37/18 in 43/19) v 23.a členu določa primere, v katerih se plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune:
(1)»Oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe:
1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);
2. dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino, razen 1. točke 32. člena ZDoh-2, če posamično plačilo po tej točki presega 420 eurov;
3. dividend in obresti, ki ne presegajo 50 eurov;
4. dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;
5. prejemkov iz 3. in 4. točke 107. člena ZDoh-2;
6. prejemkov iz četrtega odstavka 108. člena ZDoh-2;
7. prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125 eurov;
8. sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;
9. sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada;
10. drugih dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne skupnosti;
11. dobitkov od iger na srečo, ki se v skladu z 19. členom ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po ZDoh-2.
(2)V primeru, ko je oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.
(3) V primeru, ko je izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.«
Obstoječe davčno zakonje trgovcem z investicijskim zlatom onemogoča gotovinski odkup investicijskega zlata od fizičnih oseb, višji od 420,00 evrov.
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 in 77/18) določa posebno ureditev za investicijsko zlato.
V 118. členu je določena definicija investicijskega zlata:
»(1) Po tej ureditvi izraz »investicijsko zlato« pomeni:
a) zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne, razen majhnih palic ali ploščic z maso manj kot 1 g;
b) zlate kovance: 5 – s čistino, enako ali večjo od 900 tisočink, – skovane po letu 1800, – ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla in – ki se običajno prodajo po ceni, ki ne presega za več kot 80% vrednosti zlata na odprtem trgu, vsebovanega v kovancih.
(2) Po tej ureditvi se šteje, da se taki kovanci ne prodajajo v zbirateljske namene.«.
V 119. členu ZDDV-1 so navedene oprostitve:
»Plačila DDV so oproščene:
– dobave, pridobitve znotraj Unije in uvoz investicijskega zlata, vključno z investicijskim zlatom, ki ga predstavljajo potrdila za alocirano ali nealocirano zlato ali s katerimi se trguje na računih za zlato, predvsem posojila v zlatu in zamenjalni (swap) posli, ki vključujejo lastninsko pravico ali terjatve v zvezi z investicijskim zlatom, kot tudi transakcije z investicijskim zlatom, ki vključujejo terminske posle in terminske pogodbe, ki pripeljejo do prenosa lastninske pravice ali terjatve v zvezi z investicijskim zlatom;
– storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun drugega, kadar posredujejo pri dobavah investicijskega zlata za svojega principala.«
V 122. členu ZDDV-1 so urejene posebne obveznosti za davčne zavezance, ki trgujejo z investicijskim zlatom:
»(1) Davčni zavezanci morajo voditi evidence o transakcijah z investicijskim zlatom in hraniti dokumentacijo najmanj deset let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše evidence iz prvega odstavka tega člena. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16, 50/17 in 84/18) vsebuje posebno ureditev za investicijsko zlato.
V 168. členu Pravilnika je še enkrat navedeno, kaj je in kaj ni investicijsko zlato:
»(1) Za investicijsko zlato iz prvega odstavka 118. člena ZDDV-1 se ne šteje monetarno zlato.
(2) Evropska komisija vsako leto v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam zlatih kovancev, ki se v vseh državah članicah štejejo za investicijsko zlato.«.
V 170. členu Pravilnika so določene evidence o transakcijah z investicijskim zlatom:
»(1) Davčni zavezanec, ki posluje z investicijskim zlatom, mora v skladu s prvim odstavkom 122. člena ZDDV-1 poleg dokumentacije, navedene v 86. členu ZDDV-1, hraniti še dokumentacijo, iz katere je razviden opis investicijskega zlata, in voditi posebne evidence o transakcijah z investicijskim zlatom.
(2) Posebna evidenca iz prejšnjega odstavka, ki jo morajo voditi davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dobave investicijskega zlata, mora vsebovati naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa;
– številko in datum računa;
– referenčno številko naročnika;
– morebitno DDV številko naročnika;
– opis zlata (oblika, količina in čistost);
– ime in naslov morebitnega posrednika;
– ime in naslov kupca in
– vrednost transakcije.
(3) Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in ima hkrati pravico do izbire obdavčitve, ali proizvajalec oziroma predelovalec investicijskega zlata mora voditi posebno evidenco dobav investicijskega zlata, pri katerem se ni odločil za obdavčitev.«.
Investicijsko zlato je v davčni zakonodaji natančno definirano. Dobave, pridobitve znotraj Unije in uvoz investicijskega zlata, vključno z investicijskim zlatom, so oproščene plačila DDV. Trgovci z investicijskim zlatom morajo voditi evidence o transakcijah z investicijskim zlatom in hraniti dokumentacijo najmanj deset let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.
Zakonje o preprečevanju pranja denarja
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDTF1, Uradni list RS, št. 68/16) v 67. členu ureja omejitev gotovinskega poslovanja: (1)»Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000 eurov.
(2)Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil iz prejšnjega odstavka velja tudi, če se plačilo za prodano blago ali opravljeno storitev opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov.
(3)Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitev, plačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena od stranke ali nekoga 7 tretjega sprejmejo na svoj plačilni račun, če ni z drugim zakonom določeno drugače.
(4)Določbe iz prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za prireditelje in koncesionarje, ki prirejajo igre na srečo.«.
V petem odstavku 151. členu ZPPDFT-1 je določeno: »Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi pooblastili opravlja nadzor nad izvajanjem prepovedi sprejemanja plačil za blago in opravljene storitve v gotovini, ki presega vrednost 5.000 eurov, pri pravnih in fizičnih osebah iz 67. člena tega zakona.«.
Obstoječe zakonje s področja preprečevanja pranja denarja omogoča, da fizične osebe z gotovino do 5.000,00 evrov kupijo investicijsko zlato pri trgovcu z investicijskim zlatom. Ni pa možna obratna situacija, torej, da bi trgovec odkupil investicijsko zlato v gotovini do zneska do 5.000,00 evrov.
Primerjalni pregled
Raziskovalno-dokumentacijski sektor Državnega zbora je pripravil primerjalni pregled Odkupa investicijskega zlata in prejema gotovine.
Pri plačilih v gotovini lahko predstavljajo višji zneski tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma. Za boljši nadzor in manjše tveganje se za osebe, ki trgujejo z blagom, v kolikor opravljajo ali prejemajo plačila v gotovini v višini 10.000 EUR ali več, uporablja Direktiva (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Pri vključenosti v finančne ali poslovne transakcije je v določenih primerih treba ugotoviti identiteto in poslovni profil strank, obstajajo pa primeri, v katerih so potrebni posebej strogi postopki identifikacije in preverjanja strank.
Na nivoju EU sicer ne obstaja predpis, ki bi omejeval višino plačil transakcij z gotovino.
V Avstriji ni omejitev za gotovinska plačila, ne glede na vrsto posla. Trgovci, ki opravljajo ali prejemajo plačila v gotovini v višini nad 10.000 EUR, morajo ravnati skladno z Obrtnim zakonom, ki vsebuje določbe glede skrbnega pregleda strank z namenom preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Na Hrvaškem pri odkupu investicijskega zlata velja (na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma) omejitev plačila v gotovini do zneska 75.000 HRK (10.000 EUR).
Na Madžarskem za pravne osebe velja omejitev plačevanja z gotovino v višini 1,5 milijona forintov (okoli 5.000 EUR) mesečno. Podjetja in zasebniki, ki so zavezanci za plačilo DDV, morajo za večja plačila uporabljati transakcijski račun.
V Nemčiji poslovanje z gotovino ni omejeno, vendar je za zneske nad 10.000 EUR obvezna identifikacija stranke.
Na Slovaškem je omejeno plačevanje v gotovini med fizičnimi osebami (ki niso podjetniki) na 15.000 EUR in plačevanje med podjetji in tudi fizičnimi osebami, ki so podjetniki, na 5.000 EUR. Tako velja za najvišje plačilo blaga in storitev 5.000 EUR.
Obrazložitev¸predloga dopolnitve
Prebivalci Slovenije (ne samo starejša populacija) še vedno radi poslujejo z gotovino. Nove oblike poslovanja (elektronsko plačevanje), ki so posledica tehnološkega razvoja in spremenjenih nakupovalnih metod, prinašajo tudi številna tveganja. Zato številni ljudje še vedno dvigujejo (in hranijo) gotovino, s katero plačujejo vsakodnevne nakupe, pa tudi večje naložbe (vozila, nepremičnine). Številni še vedno ne uporabljajo niti spletnega bančništva. Stranke, ki prinesejo investicijsko zlato v odkup, si želijo, da bi jim trgovci z investicijskim zlatom čim višji znesek izročili v gotovini.
V drugem odstavku 36. člena ZDavP-2 gre za ločno priredje (»v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih«), ki pomeni zvezo dveh ali več enakovrednih stavkov. Dopolnjujoči stavek nam ponudi izbiro iz osnovnega stavka. Na podlagi te določbe bi lahko trgovci z investicijskim zlatom načeloma lahko fizičnim osebam izročale višje gotovinske zneske. Vendar pa minister, pristojen za finance transakcij z investicijskim zlatom ni uvrstil med plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila, ki se ne nakazujejo na transakcijske račune.
Obstoječe davčno zakonje trgovcem z investicijskim zlatom onemogoča gotovinski odkup investicijskega zlata od fizičnih oseb, višji od 420,00 evrov. Ta znesek je pri transakcijah z investicijskim zlatom skoraj vedno presežen. To v praksi pomeni, da strankam, ki želijo izplačilo v gotovini (in teh naj bi bilo po ocenah trgovcev okoli 80 %), znesek v višini 420,00 evrov izročijo v gotovini, ostalo pa nakažejo na plačilni račun fizične osebe.
Trenutno zakonje s področja preprečevanja pranja denarja omogoča, da fizične osebe z gotovino do 5.000,00 evrov kupijo investicijsko zlato pri 9 trgovcu z investicijskim zlatom. Ni pa možna obratna situacija, torej, da bi trgovec odkupil investicijsko zlato v gotovini do zneska do 5.000,00 evrov.
Zaradi bolj omejujoče davčne zakonodaje peti odstavek 151. člena ZPPDFT-1 sploh ni več relevanten. Finančna uprava mora pri pravnih in fizičnih osebah opravljati nadzor nad izvajanjem prepovedi sprejemanja plačil za blago in opravljene storitve v gotovini, ki presega vrednost 420,00 evrov, in ne 5.000,00 evrov. Očitno je predlagatelj zakona domneval, da bo tudi davčno zakonje omogočala gotovinsko poslovanje do višine 5.000,00 evrov.
Investicijsko zlato je v davčno zakonje natančno definirano. Dobave, pridobitve znotraj Unije in uvoz investicijskega zlata, vključno z investicijskim zlatom, so oproščene plačila DDV. Trgovci z investicijskim zlatom morajo voditi evidence o transakcijah z investicijskim zlatom in hraniti dokumentacijo najmanj deset let po poteku leta, na katero se te listine nanašajo.
Finančna uprava ima že zdaj natančne podatke za opravljanje nadzora in jih lahko v konkretnem davčnem nadzoru kadarkoli pridobi od trgovcev z investicijskim zlatom. Finančna uprava pa bo imela še boljši nadzor nad gotovinskim poslovanjem, saj se bodo transakcije opravljale v Sloveniji in ne v tujini, kjer je opravljanje finančnega nadzora nemogoče.
Trgovci z investicijskim zlatom in njihove stranke si želijo, da bi lahko odkupovali investicijsko zlato v gotovini v višjih zneskih. Zato je pogosta praksa, da fizične osebe prodajo svoje investicijsko zlato v eni izmed sosednjih držav, kjer so možni odkupi z gotovino do višjih zneskov.
S tem slovenski trgovci z investicijskim zlatom izgubljajo stranke in prihodek, posredno pa zagotavljajo manj delovnih mest in plačajo nižje dajatve (nižji davek od dohodkov pravnih oseb, nižje akontacije dohodnine, nižji prispevki za socialno varnost). Takšno stanje ni v prid javnim blagajnam.
Slovenski trgovci z investicijskim zlatom lahko svoje poslovanje prilagodijo z odpiranjem poslovnih enot v sosednjih državah. Slovenske javne blagajne pa bodo za vedno prikrajšane pomembnega deleža javnih dajatev.
Trgovci z investicijskim zlatom se soočajo tudi s problemom presežene gotovine v svojih blagajnah. Če bi bila mogoča obojestranska transakcija (fizična oseba pravni osebi in obratno) v višini 5.000,00 evrov, bi se trgovci z investicijskim zlatom gotovine hitreje znebili. Tako pa jo morajo hraniti 10 (varnostna tveganja, visok strošek varovanja, prostorov za hranjenje) ali polagati na banke, ki zaračunajo visoke provizije (0,2 % od zneska pologa). Če ocenimo, da imajo trgovci z investicijskim zlatom milijonski promet in je približno 20% tega prometa v gotovini, potem so njihovi stroški pologov gotovine relativno visoki.
Predlog dopolnitve pravilnika
Ministrstvu za finance predlagam, da se v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku v prvem odstavku 23.a členu doda nova točka, in sicer:
»12. dohodkov od odkupa investicijskega zlata do višine izplačila 5.000,00€, ki so v skladu z ZDDV-1 oproščeni plačila davka na dodano vrednost in v skladu z 19. členom ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po ZDoh2 «.
Verjamem, da boste moj predlog preučili in ugotovili, da gre za dober predlog, ki bo slovenskim trgovcem z investicijskim zlatom olajšal poslovanje, kar bo imelo pozitivni učinek tudi na javne blagajne.
Zmago Jelinčič Plemeniti poslanec