Današnje Delo (13. 9 .2019) je v povezavi s člankom Spomenik nesoglasja v Trstu prejelo reakcijo intelektualca, ki pa je verjetno ne bo objavilo, zato tukaj:
Zaradi kipa okupatorja Reke D Annunzia protestira hrvaški državni vrh.
Še en zunanji znak popolne državno pravne shizofrenije na ruševinah tisočletne zakonitosti in reda. Če bi kdo moral protestirati, bi morala Vlada Republike Slovenije, ki je prevzela vsa državna pooblastila v vseh slovenskih deželah. Nobena hrvaška država nikoli ni upravljala območja Reke, ki je bilo najprej del Krajnske (poslanci so prihajali na zasedanja parlamenta v Ljubljano), potem Primorske in po Poravnavi 1867 dokončno del Kraljevine Ogrske, kot avtonomna guvernatura (kot mesto Trst!). Z Rapallom (in Rimom) je postalo del Kraljevine Italije. Po njeni kapitulaciji del nemške vojaške operativne cone Jadransko Primorje in z mirovnimi sporazumi po Drugi vojni dodeljeno Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji. Po osamosvojitvenih vojnah vse do danes ni prišlo do nobenega veljavnega meddržavnega sporazuma o poteku državne meje (niti arbitražna odločba ni uveljavljena in je zaradi laži v slovenskem memorandumu po vsej verjetnosti nična), in trenutno velja status quo, ter z območjem Reke Hrvaška država nima nič opraviti.
Republika Slovenija se je takšna, kot je v Jugoslavijo vstopila, osamosvojila dne 26. 6. 1991, ko je bila Hrvaška še integralni del SFRJ (in seveda kot taka v okviru napada JLA tudi agresor na osamosvojeno Slovenijo). Zadnja meddržavna pogodba, ki določa status območja Reke, pa je še danes v celoti veljavni Trianonski sporazum, ki o tem območju pravi, da se morajo o njem dogovoriti sosedje. Da sta (internacionalno pravno) soseda območja Reke slovenski deželi Primorska in Krajnska (in do odmrtja Jugoslavija), ni nobenega dvoma – kakor ni nobenega dvoma, da je njuna upravičenja prevzela vlada v Ljubljani. Koliko pa je soseda tega območja tudi država Hrvaška, ostaja vprašanje, saj ob svoji odcepitvi (“raskid državnopravnih sveza sa bivšom državom” – vklesali so v kamen) dne 8. oktobra 1991 Zagreb ni izpolnil osnovnega pogoja za mednarodno priznanje: ni priznal obstoječe državne meje s sosednjo državo Republiko Slovenijo, čeprav jo je v celoti – od Reke pa do sotočja Drave z Muro – priznal že maja 1941.
(Resnici na ljubo te obstoječe in edine na terenu označene državne meje niti ne opazi, kaj šele prizna, tudi oblastna kamarila v Ljubljani!!!)
Shizofreno pač!
(Resnici na ljubo te obstoječe in edine na terenu označene državne meje niti ne opazi, kaj šele prizna, tudi oblastna kamarila v Ljubljani!!!)
Shizofreno pač!