Stališče poslanske skupine SNS v zvezi s slovenskim sodnim sistemom, ki ga je spisal Zmago Jelinčič Plemeniti (22. izredna seja DZ, 13. 5. 2019).
Slovenska nacionalna stranka ima bogate izkušnje s slovenskim sodnim sistemom, ki mu nekateri s pravico govorijo #krivosodje.
Neustreznost sodne veje oblasti, kakor tudi neustrezno zakonje sta krivca za grozljive napake in krivice, ki so se dogajale in se še vedno dogajajo na procesih proti državljanom.
Razlogov za to je kar nekaj, pa pojdimo po vrsti:
– Sodna veja oblasti je popolnoma feminizirana, saj je ženska populacija zasedena z več kot 80%. Vprašam se, le kje so tukaj tako hvaljene »spolne« kvote. Razmerje bi morala biti 50 proti 50, pa tega ni.
– Sodnice so v glavnem premlade, brez ustreznih življenjskih izkušenj. Dogaja se, da komaj 30- letna sodnica odloča o življenjskih travmah 60 in več let starih državljanih, ne razume problematike, saj mladost ne dopušča razumevanja.
– V veliki meri je na sodni veji oblasti opazno veliko pomanjkanje splošne izobrazbe, tako da so sodbe velikokrat že z tega stališča nedodelane in nerazumljene.
– Zelo pogosto se kaže nepoznavanje zakonja, saj veliko sodb nižje stopenjskih sodišč konča na višji stopnji. Ta stopnja vrača sodbo ponovno v obravnavo nižji stopnji, kar pa ne pomeni izboljšave sodbe, saj se nižja stopnja zgleduje po prvi sodbi in jo po navadi zgolj prepiše s spremembo datuma na sodbi.
– Zelo pogosto je opaziti neupoštevanje zakonja, kar je posledica nerazumevanja določenih zakonov, napačnega tretiranja dejanskega stanja s strani sodne oblast, neupoštevanja kolizije enega zakona z drugim, še posebej pa neupoštevanje dejanskega stanja v posameznem primeru. Sodna veja oblasti gleda na obdolžence kot na številke, le redka sodnica upošteva kaj več. Vsa čast izjemam, ki pa jih ni prav dosti.
– Evidentno je #sojenje z upoštevanjem namigov raznih stricev in tet iz ozadja, kar se dostikrat vidi v sodbah.
Pogosto je to tako prozorno, da je opazno na prvi pogled in se mirno lahko reče, da je nekdo poklical in rekel, to osebo je potrebno na vsak način oprati krivde, drugo osebo pa je potrebno na vsak način kaznovati, ne glede nato ali je kriva ali ne.
#Dokazi se tako ali tako upoštevajo oziroma ne upoštevajo, dostikrat pa so dokazi prirejeni oziroma narejeni po potrebi.
– Lahko rečemo, da v Sloveniji prihaja do sojenja po imenih, ko se določenim priimkom krivda, tudi evidentno razvidna oziroma skoraj dokazana, enostavno odpravi.
Ni malo primerov, ko se navkljub kaznivemu dejanju to dejanje oprosti, kazenski pregon se odpravi in tudi finančna sredstva se ne zaplenijo, ampak se celo vrnejo dotičnim s pravimi priimki.
Velikokrat se jim izplača še nastala škoda, ki jo plačamo vsi #državljani, #kriminalci in kriminalne združbe pa se nam smejejo v brk.
Še huje je to, da slovenski sodni sistem izgublja kredibilnost v Evropi in svetu in se iz njega v veliki meri norčujejo.
Želja po tem, da bi se zadeva uredila, je bila v kali zatrta že takrat, ko je iz Nemčije prišla ekipa strokovnjakov, ki naj bi ocenili slovenski sodni sistem in njegovo delovanje, pa je bila ta ekipa že kmalu, precej pred zaključkom svojega dela, odpoklicana in poslana nazaj v Nemčijo.
Slovenskemu sodnemu sistemu nikakor ni bilo do tega, da bi grozljivi rezultati slabega dela in delovanja prišli v javnost, zato so se nemškim strokovnjakom po hitrem postopku zahvalili in jih poslali domov.
– Ena od napak in razlog za neustrezno delo sodnih organov je tudi neustrezno in nerazumljivo #zakonje.
#Zakon mora biti jasen in nedvoumen, kar pa slovenski zakoni niso in tako prihaja do tolmačenja zakonov, namesto da bi zakone izvajali. Tolmači pa se zakon lahko na ta ali oni način, odvisno kako se v postopku prizadeti piše, kako mu je ime in koliko ima pod palcem.
V Sloveniji se ne zavedamo, da se tolmači lahko sveto pismo, da se lahko tolmači danes pri nekaterih slovenskih političnih strankah tako priljubljeni koran, morda kakšni drugi verski spisi, zakon pa mora biti jasen, da ne dopušča nobenega dvoma.
– Da bi uredili vse te napake v slovenskem sodnem sistemu, je potrebno storiti troje:
1. Ukiniti trajni mandat sodnikov in tožilcev;
2. Uvesti kazensko odgovornost sodnikov in tožilcev;
3. Uvesti materialno odgovornost sodnikov in tožilcev.
Le na ta način bi se lahko rešili vsega slabega. Konec koncev je to običajna praksa v normalnih državah, ne pa da se sodniki in tožilci skrivajo za svojo vzvišenostjo in procesurirajo in sodijo kakor se jim zazdi.
Izgovor motiti se je človeško tukaj ne vzdrži, vsaj vsa finančna bremena padajo na ramena državljanov, ki so že tako ali tako stisnjeni v kot in obubožani.