Prvi statut je sprejela stranka dne 17. marca 1991. Izredni kongres Slovenske nacionalne stranke je na zasedanju v Ljubljani, 21. aprila 1995, sprejel Statut Slovenske nacionalne stranke, ki je bil nato spremenjen in dopolnjen na zasedanju 5. rednega kongresa Slovenske nacionalne stranke v Ljubljani, 29. septembra 1998, na zasedanju 6. rednega kongresa SNS v Sežani, 23.9.2000, na 2. izrednem kongresu SNS 11. novembra 2000 v Ljubljani, na 7. kongresu SNS 21. maja 2005 na Brdu pri Kranju, ter nazadnje na 11. Kongresu SNS dne 20. maja 2017 na Otočcu in na 12. kongresu SNS, dne 13.4.2019 na Otočcu, tako da se v prečiščenem besedilu glasi:
STATUT SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Slovenska Nacionalna Stranka je samostojna politična stranka, ki s svojim delovanjem uveljavlja in uresničuje cilje in načela iz svojega programa, katerega bistveni cilj je dobrobit slovenskega naroda.
V skladu s svojim programom se zlasti zavzema za:
- popolnoma samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, izven Evropske unije
- ekonomsko močno Republiko Slovenijo, ki se povezuje neodvisno od direktiv
- socialno varno Republiko Slovenijo, ki ne sprejema migrantov
- vojaško močno in varno Republiko Slovenijo, z nabornim sistemom izven NATO
- restavracijo in ohranitev naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda ter
- regionalno ureditev Republike Slovenije v skladu z zgodovinskimi slovenskimi deželami, ki so imele status držav.
2. člen
Svojo programsko usmeritev oblikuje stranka skladno z zahtevami družbenega razvoja. Deluje v skladu z načeli demokratične politične kulture, svobode govora in pravne države, z uporabo vseh demokratičnih sredstev vztraja pri uveljavljanju ustavnosti in zakonitosti. Družbeno vrednost svojih ciljev in načel ugotavlja in preverja z dejavnostjo svojih članic in članov (v nadaljnjem besedilu član) ter organov v sodelovanju in tekmovanju z drugimi političnimi strankami na volitvah in pri odločanju v institucijah sistema. Izrazi v tem statutu, ki se nanašajo na osebe in so zapisane v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
Člani se politično združujejo v Slovenski nacionalni stranki na podlagi ustavno in zakonsko zajamčenih pravic državljanov Slovenije z namenom oblikovati, usklajevati in uveljavljati politične interese.
3. člen
Stranka je kot politična organizacija pravna oseba. Stranko predstavlja in zastopa predsednica oz. predsednik ( v nadaljnjem besedilu predsednik), ki jo tudi zastopa v pravnem prometu.
Stranko predstavlja in zastopa predsednik z neomejenimi pooblastili, razen če s tem statutom ali sklepi kongresa ni določeno drugače.
II. IME, KRATICA IMENA, ZNAK, LOGOTIP, ZASTAVA IN SEDEŽ STRANKE
4. člen
Ime stranke je Slovenska nacionalna stranka.
5. člen
Kratica imena stranke je SNS.
Za organe stranke se uporabljajo naslednje kratice:
- za občinski odbor OO,
- za mestni odbor MO,
- za predsedstvo volilne enote pa PP.
6. člen
Znak Slovenske nacionalna stranke (v nadaljnjem besedilu SNS) je navzdol obrnjen enakostranični trikotnik rumene barve, znotraj katerega je kratica SNS v črni barvi. Poleg je lahko napis Slovenska nacionalna stranka.
V črno beli varianti so poudarjene konture risbe in črke v črni barvi.
Znak stranke v grafični obliki z določitvijo barv v barvni in črno beli različici je priloga statuta stranke.
Prejšnji znak SNS se lahko uporablja kot zgodovinski simbol.
7. člen
Znak je lahko sestavni del imena stranke.
8. člen
SNS ima slavnostno zastavo, ki jo sestavljata dve enako veliki polji pravokotne oblike rumene in modre barve. Na rumenem polju je grb s karantanskim klobukom – grb Slovenske krajine.
Običajna zastava je enaka znaku (logotipu) stranke.
9. člen
Žig Slovenske nacionalne stranke je enak logotipu – znaku. Lahko ima navedeno organizacijsko enoto in številko.
10. člen
Sedež stranke je v Ljubljani, Bleiweisova cesta 13.
III. ORGANIZIRANOST STRANKE
11. člen
Stranka je organizirana na državni ravni in na ravni lokalnih skupnosti (občine, mesta), lahko pa tudi na ravni volilnih enot in kasneje tudi pokrajin.
12. člen
Občinske in mestne organizacije se lahko povezujejo v največ osem (8)organizacij na nivoju volilnih enot.
Po sprejemu zakona o oblikovanju pokrajin v Republiki Sloveniji ima predsedstvo stranke s statutarnim sklepom možnost spremeniti območja posameznih organizacij.
13. člen
Organi stranke so:
- kongres,
- predsednik ali predsednica (v nadaljnjem besedilu predsednik)
- največ štiri(4) podpredsednice oziroma podpredsedniki (v nadaljnjem besedilu podpredsednik)
- predsedstvo,
- nadzorni odbor,
- glavni tajnik oziroma glavna tajnica (v nadaljnjem besedilu glavni tajnik)
- predsedstva volilnih enot,
- zbori članov SNS in
- občinski oziroma mestni odbori.
14. člen
Kongres stranke je organ predstavnic in predstavnikov (delegatk in delegatov – v nadaljnjem besedilu predstavnik oz. delegat) vseh članov SNS. Sestane se praviloma vsake štiri leta. Kongres sklicuje predsedstvo stranke in ga s predlogom dnevnega reda objavi najmanj 14 dni pred sklicem kongresa.
15. člen
Predsednik SNS določi način volitev delegatov in število delegatov kongresa stranke, pri čemer mora upoštevati, da ima praviloma vsak delujoči občinski oziroma mestni odbor pravico do najmanj enega delegata.
Delegati kongresa z glasovalno pravico so tudi predsednik in člani predsedstva stranke in poslanci v Državnem zboru RS ter svetniki v Državnem svetu RS.
Vsak delegat ima en glas.
16. člen
Kongres stranke:
- sprejema program in statut stranke,
- obravnava poročilo o delu stranke med dvema kongresoma,
- oblikuje temelje političnega delovanja stranke,
- izvoli predsednika • izvoli podpredsednike
- izvoli člane nadzornega odbora in
- odloča o pritožbah in ugovorih na odločitve predsedstva stranke.
17. člen
Kongres je sklepčen, če mu prisostvujeta dve tretjini (2/3) od skupnega števila delegatov.
Kongres sprejema odločitve z večino glasov prisotnih delegatov, razen za sprejem statuta in sprememb statuta, kjer je potrebna dvotretjinska večina prisotnih delegatov. Pri odločanju o pomembnejših vprašanjih kongres lahko sklene, da se odločitev sprejme z dvotretjinsko večino delegatov.
18. člen
Delo kongresa vodi predsedstvo treh (3), ki ga na predlog predsedstva stranke izvolijo delegati izmed sebe na začetku dela kongresa.
19. člen
Kandidiranje v organe stranke, ki jih voli kongres se izvede v predhodnem postopku, ki ga vodi predsedstvo stranke na predlog predsednika.
Pri kandidiranju se smiselno upošteva sestavo članstva po spolu in po volilnih enotah.
Na kandidatni listi za vsak posamezni organ mora biti najmanj toliko kandidatk oziroma kandidatov (v nadaljnjem besedilu kandidati) kot se jih voli.
Mandati vseh voljenih organov trajajo praviloma štiri (4) leta.
20. člen
Volitve organov stranke se izvedejo praviloma s tajnim glasovanjem, kongres pa lahko na predlog enega delegata z javnim glasovanjem sprejme sklep, da se volitve opravijo z javnim glasovanjem.
Ostale odločitve na kongresu se sprejemajo z javnim glasovanjem.
Volitve vodi volilna komisija, ki jo na predlog predsedstva kongresa izvolijo delegati izmed sebe. Volilna komisija ima predsednika in dva (2) člana.
Za posamezne funkcije so izvoljeni tisti predlagani kandidati, ki prejmejo večino glasov prisotnih delegatov. V kolikor prejme večino glasov prisotnih delegatov več kandidatov kot se jih voli za posamezen organ, so izvoljeni tisti, ki so prejeli največje število glasov.
21. člen
Predsednik lahko skliče izredni kongres stranke.
Na predlog predsedstva ali najmanj dveh tretjin (2/3) predsedstev volilnih enot ali ene tretjine (1/3) občinskih (mestnih) odborov skliče predsednik stranke izredni kongres stranke, ki obravnava problematiko zaradi katere je bil sklican.
Predsednik mora praviloma sklicati izredni kongres stranke v enem mesecu od prejema zahteve, v nasprotnem primeru, ga lahko skliče predlagatelj sam.
22. člen
Predsednik SNS ima naslednje naloge:
- predstavlja in zastopa stranko,
- sklicuje in vodi seje predsedstva,
- v skladu z 21. členom tega statuta skliče kongres,
- sklicuje in vodi stalne in občasne oblike dela v stranki,
- sprejema odločitve med dvema sejama predsedstva,
- podpisuje akte, ki jih sprejema predsedstvo,
- imenuje glavnega tajnika,
- predlaga imenovanja v organe stranke,
- vodi kadrovsko politiko,
- daje smernice volilne kampanje in predvolilnih dogajanj,
- opravlja druge naloge po pooblastilu kongresa in predsedstva ter
- skrbi za javnost delovanja SNS in njenih organov
- predlaga oziroma sprejema častne člane.
V primeru odsotnosti ali druge zadržanosti nadomešča predsednika po njegovem pooblastilu eden izmed podpredsednikov.
23. člen
SNS ima največ štiri(4) podpredsednike.
Podpredsedniki so po funkciji istočasno tudi člani predsedstva in pomagajo predsedniku pri njegovem delu in opravljajo druge naloge, ki jim jih poverita predsednik ali predsedstvo.
Eden izmed podpredsednikov, ki ga določi predsednik, nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti. Pooblastilo predsednika mora biti pisno. Podpredsedniki so za svoje delo v okviru nalog, ki jih opravljajo odgovorni predsedniku stranke.
24. člen
Izvršilni organ stranke je predsedstvo.
Predsedstvo SNS sestavljajo:
- predsednik stranke,
- poslanci v Državnem zboru RS,
- podpredsedniki,
- predsedniki predsedstev volilnih enot, oziroma predstavniki, če so izvoljeni,
- glavni tajnik stranke, oziroma vršilec dolžnosti
- predsednik mladinske organizacije na državni ravni, v kolikor je le-ta organizirana.
V primeru, da ima posamezni član predsedstva dve ali več funkcij, je lahko član predsedstva le na podlagi ene funkcije, za ostale pa predlaga za člana predsedstva drugega člana stranke. V primeru, če posamezni poslanec pri svojem delu ne izvaja političnih usmeritev stranke, ga predsedstvo na predlog predsednika lahko zamenja kot člana predsedstva z drugim članom stranke.
Na svoji prvi seji po vsakokratnem kongresu stranke in po volitvah v Državni zbor RS predsedstvo sprejme ugotovitveni sklep o številu članov predsedstva ter o morebitnih zamenjavah.
25. člen
Predsedstvo ima zlasti naslednje naloge:
- uresničuje sklepe in stališča kongresa,
- vodi stranko med dvema kongresoma,
- med dvema kongresoma sprejema statutarne sklepe in spremembe programa
- zavzema politična stališča,
- organizira in izvaja aktivnosti stranke,
- se povezuje in sodeluje z drugimi političnimi organizacijami,
- pripravi in sprejema pravilnike in druge splošne akte v zvezi z delovanjem stranke, razen če s tem statutom ni določeno drugače,
- sprejema letni finančni načrt in zaključni račun stranke,
- lahko v skladu z zakonom ustanavlja podjetja, glasila, revije, zbirke ter druge publikacije,
- ureja premoženjsko-pravna razmerja stranke v primeru izbrisa stranke iz registra oziroma v primeru združitve ali razdružitve stranke,
- odloča o pritožbah na sprejete ukrepe in sklepe, ki jih sprejemajo občinski, mestni in pokrajinski organi stranke ali svet stranke,
- vodi postopek ugotavljanja odgovornosti in sprejema odločitve o izključitvi iz stranke ter
- opravlja druge naloge določene s tem statutom ali s sklepom kongresa.
26. člen
Predsedstvo se sklicuje po potrebi, praviloma enkrat vsakih šest (6) mesecev.
Predsedstvo je sklepčno, če je prisotnih več kot polovica članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov prisotnih članov.
Predsednik ima pravico veta na sprejete sklepe.
V nujnih primerih se lahko skliče tudi korespondenčna seja, ki je lahko pisna ali po telefonu, tako sprejeti sklepi veljajo, če se za njih opredeli več kot polovica članov, ki so glasovali oziroma so sporočili svojo odločitev.
27. člen
Zaradi učinkovitega in ekspeditivnega delovanja stranke izvaja naloge predsedstva v času, ko se ta ne sestane, svet stranke.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka tega člena opravlja svet stranke zlasti tudi naslednje naloge:
- odloča o porabi finančnih sredstev stranke,
- neposredno vodi volilno kampanjo ter daje soglasje za vse nastope, objave in sporočila stranke v javnih glasilih.
Svet stranke sestavljajo predsednik stranke, vodja poslanske skupine, podpredsedniki stranke in glavni tajnik stranke oziroma vršilec dolžnosti.
28. člen
Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke na vseh ravneh.
O svojih ugotovitvah poroča predsedstvu SNS praviloma enkrat letno in sicer takrat, ko le-to sprejema finančni načrt in poročilo.
Nadzorni odbor poroča tudi kongresu stranke. Predsednik nadzornega odbora mora biti vabljen na vse seje organov stranke na državni ravni, lahko pa se udeležuje tudi sej organov na ravni pokrajine in občin. Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih izvoli kongres stranke, predsednika pa člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe.
Izjemoma lahko predsedstvo nadomesti enega od treh članov nadzornega odbora med dvema kongresoma.
29. člen
Glavnega tajnika SNS imenuje predsednik SNS.
Glavni tajnik stranke zlasti:
- vodi tajništvo SNS in pri tem odloča o administrativnih, personalnih in drugih zadevah v okviru tajništva,
- po pooblastilu predsednika predstavlja in zastopa stranko,
- skrbi za pravočasno pripravo gradiv, ki jih obravnavajo organi stranke,
- skrbi za uresničevanje sklepov in stališč predsedstva, ki zadevajo organiziranost in delovanje stranke,
- je odgovoren za učinkovito razreševanje kadrovskih vprašanj in izvajanje profesionalnih opravil znotraj strankarske mreže,
- skrbi za pretok informacij in usklajeno delovanje med predsedstvom ter pokrajinskimi in občinskimi organi stranke,
- skrbi za vsebino spletne strani stranke in
- je odgovoren za zakonitost finančnega poslovanja stranke in opravlja druge zadolžitve, ki mu jih naložita predsednik ali predsedstvo ali svet stranke.
30. člen
Za urejanje in pripravo vsebine spletne strani SNS lahko glavni tajnik ob soglasju predsedstva imenuje uredniški odbor spletne strani.
31. člen
Glavni tajnik in ostali administrativni delavci opravljajo administrativna, knjigovodska in druga potrebna dela v rednem delovnem razmerju ali po pogodbah o delu, oziroma po pogodbah z ustreznimi servisnimi organizacijami oziroma gospodarskimi družbami.
O zadevah iz prejšnjega odstavka odloča na predlog glavnega tajnika predsednik stranke. Ta odloča tudi o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo tajništvo stranke in s tem statutom niso urejena.
32. člen
Predsedstvo volilne enote, v kolikor je ustanovljeno oziroma kadar je ustanovljen, enote je organ SNS na ravni volilne enote za volitve poslancev državnega zbora. Na svojem območju deluje samostojno v okviru programa in sprejete politike SNS, pri čemer mora spoštovati in izvajati usmeritve predsedstva stranke. Njegova naloga je usklajevati in povezovati politične akcije občinskih in mestnih odborov stranke na svojem območju, katerim mora prenašati naloge, zahteve ter usmeritve predsedstva stranke.
33. člen
Predsedstvo volilne enote sestavljajo predsedniki občinskih in mestnih odborov ter poslanci iz posamezne pokrajine. Način izvolitve organov predsedstva volilne enote se opredeli v posebnem pravilniku o kandidiranju in volitvah v SNS.
34. člen
Za primere volitev v državni zbor deluje predsedstvo volilne enote kot celota, sicer pa se za učinkovito delovanje lahko razdeli v dva ali več regijskih odborov, po predhodnem soglasju predsedstva stranke.
35. člen
Na nivoju občine se lahko ustanovijo občinski (s kratico OO) in mestni (s kratico MO) odbori stranke. Odbori se praviloma ustanovijo, ko je v posamezni občini vsaj sedem (7) članov stranke.
Najvišji organ občinskega oziroma mestnega odbora stranke je zbor članov stranke.
Zbor članov stranke sestavljajo vsi njeni člani na območju posamezne občine.
36. člen
Zbor članov se praviloma sestane enkrat letno na seji, ki jo vodi predsedstvo treh članov, izvoljenih na samem zboru.
37. člen
Zbor članov obravnava politične in druge strankarske probleme ter voli predsednika občinskega oziroma mestnega odbora SNS, ter druge s posebnim pravilnikom določene organe.
Način izvolitve organov občinskih oziroma mestnih odborov se opredeli v posebnem pravilniku o kandidiranju in volitvah v SNS.
38. člen
Občinski (mestni) odbor je organ občinske organizacije SNS in na svojem območju deluje samostojno v okviru statuta in programa ter sprejete politike SNS. Občinski odbor je odgovorni nosilec izvajanja politike v občini.
V mestni občini se lahko organizirajo tudi četrtni odbori stranke za območje posameznih volilnih okrajev.
Odločitve in politične akcije, ki presegajo občinski pomen morajo občinski odbori uskladiti in ne smejo v nobenem primeru biti v nasprotju s političnimi usmeritvami stranke kot celote.
Glede nazivov, pristojnosti, odgovornosti, nalog, trajanja mandata in delovanja organov SNS na ravni območij in občin se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o nazivih, pristojnostih, delovanju, nalogah, trajanju mandata in odgovornosti organov SNS na državni ravni.
Podrobneje se smiselno uporabo določil statuta za področje kandidiranja, sestave organov in volitev v organe na ravni občinskih in mestnih odborov SNS določi v posebnem pravilniku, ki ga sprejme predsedstvo SNS.
39. člen
Zbor članov lahko veljavno sklepa, če je na njem prisotnih najmanj ena četrtina vseh članov.
Volitve so praviloma javne; z javnim glasovanjem pa se zbor članov lahko odloči tudi za tajne volitve, pri čemer mora za sklep glasovati večina prisotnih članov.
Volitve izvede volilna komisija, ki ima predsednika in dva člana, člani pa jo izvolijo izmed prisotnih članov na zboru.
Na kandidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov kot se jih voli.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov, vendar vsaj polovico glasov prisotnih članov.
40. člen
Mladi člani stranke lahko oblikujejo mladinsko organizacijo, ki deluje v skladu s programom in statutom stranke. Njeno delovanje se lahko podrobneje opredeli s pravilnikom.
Mladinska organizacija ima svojega predstavnika v kongresu, v občinskem oziroma mestnem odboru ter v predsedstvu volilne enote pa deluje v okviru matičnega odbora, v kolikor je ustanovljena na državni ravni, oziroma na ravni posameznega predsedstva volilne enote, občinskega ali mestnega odbora
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANIC OZIROMA ČLANOV STRANKE
41. člen
Članstvo v SNS je prostovoljno.
42. člen
Član stranke je lahko vsak polnoletni Slovenec oziroma Slovenka in slovenski državljan, ki podpiše pristopno izjavo, s katero sprejema program in statut stranke ter z njima v celoti soglaša.
Mladoletna oseba, ki je stara najmanj 15 let lahko postane član mladinske organizacije v stranki, s pisno privolitvijo svojega zakonitega zastopnika pa lahko postane član stranke.
43. člen
V pristopni izjavi mora vsak kandidat navesti tudi svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno in začasno prebivališče, poklic, funkcijo oziroma delo, ki ga opravlja, sedež zaposlitve ter druge podatke, SNS tako pridobljene podatke uporablja le za lastno evidenco članstva in z njimi ravna v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
44. člen
Član SNS ne more biti član druge stranke.
O dvomu ali obstaja zadržek za članstvo preveri in odloči predsedstvo matičnega občinskega ali mestnega odbora. Vsako tako svojo odločitev mora ta organ posredovati glavnemu tajniku SNS v štirinajstih dneh. Glavni tajnik v skladu s svojimi pristojnostmi nadalje ukrepa.
45. člen
Član stranke ima pravico in dolžnost, da:
- oblikuje in uresničuje politiko stranke,
- deluje v stranki in njenih organih,
- voli in je voljen v organe stranke,
- kandidira na strankinih listah za volitve,
- je obveščen o dejavnosti stranke in strankinih poslank in poslancev,
- daje pobude in predloge organom stranke ter pripombe, mnenja in stališča,
- s svojim ravnanjem uveljavlja temeljne strankine vrednote in s tem krepi njen ugled, • spoštuje pravila demokratičnega sožitja,
- vzdržuje dobre medsebojne odnose,
- redno plačuje predpisano članarino in
- se sicer v celoti ravna po programu in statutu stranke.
46. člen
Sprejeti član se vpiše v register članstva in prejme člansko izkaznico.
Register članov stranke vodi tajništvo stranke, ki tudi izdaja članske izkaznice.
Podrobnejša določila o izkaznici določa pravilnik.
47. člen
Članstvo v stranki preneha:
- s smrtjo,
- z izstopom,
- z izbrisom v primeru ne plačanih dveh zaporednih članarin, razen iz pogojev iz 61. člena,
- z izključitvijo.
48. člen
Član stranke je lahko izključen, če bistveno krši statut stranke ali če deluje v nasprotju s programom stranke ter v drugih primerih delovanja v nasprotju s 45. členom tega statuta.
O izključitvi člana stranke odloča v končni fazi predsedstvo stranke.
49. člen
Proti sklepu o izključitvi ali izbrisu lahko prizadeti član vloži pritožbo na predsedstvo stranke.
50. člen
Slovenska nacionalna stranka ima lahko tudi častne člane, ki so lahko državljani republike Slovenije ali državljani drugih držav in jih imenuje predsednik.
V. KANDIDIRANJE NA VOLITVAH
51. člen
Predsedstvo SNS neprekinjeno skrbi za pripravo stranke na volitve ter vodi in usklajuje volilno kampanjo, upoštevajoč veljavno področno zakonodajo. Prav tako predsedstvo SNS določa kandidatke oziroma kandidate za volitve v državni zbor in za predsednico oziroma predsednika republike ter kandidatke oziroma kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti in v Evropski parlament, pri čemer je treba upoštevati razmerje med spoloma v skladu z zakonodajo in določbami tega statuta
Postopek, način kandidiranja in določitev kandidatov za vse vrste volitev tako na evropski, državni kot na lokalni ravni opredeljuje posebni pravilnik, ki ga skladno z veljavnim zakonom sprejme predsedstvo stranke.
52. člen
Vsak kandidat SNS mora povrniti stroške za volilno kampanjo, če izstopi iz SNS ali če prestopi v drugo stranko.
Višina stroškov se določi glede na splošno količino porabljenega denarja in drugih sredstev za volilno kampanjo, natančno pa se merila opredelijo s posebnim pravilnikom.
VI. POSLANSKA SKUPINA
53. člen
Poslanci SNS, izvoljeni v Državni zbor RS in v Državni svet RS, ustanovijo zaradi skladnejšega in učinkovitejšega dela stranke v državnem zboru in državnem svetu enotno poslansko skupino, poslansko skupino SNS.
Poslanci ali državni svetniki izvolijo na predlog predsednika SNS izmed sebe vodjo poslanske skupine ter določijo predlog za sekretarja poslanske skupine.
54. člen
Poslanci so lahko izvoljeni v vse organe stranke.
55. člen
Poslanec se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da ne bo izstopil iz stranke ali prestopil k drugi stranki oziroma poslanski skupini. Poslanska skupina ugotovi, da je poslancu z dnem izstopa iz stranke oziroma prestopa v drugo stranko ali poslansko skupino prenehalo članstvo v poslanski skupini.
Dogovor o razmerju med poslancem in stranko podpišejo kandidati na listi stranke preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa poslanca iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti poslanca, ki niso opredeljene v tem statutu.
Neodvisni kandidati podpišejo pred potrditvijo njihove kandidature s stranko poseben dogovor, v katerem stranka opredeli razmerje med neodvisnim poslancem in stranko.
56. člen
Poslanci so za svoje delo v državnem zboru in njegovih delovnih telesih odgovorni volivcem, organom stranke in poslanski skupini.
57. člen
Poslanci so dolžni poleg članarine plačevati stranki tudi mesečne prispevke, katerih višino in način razdelitve določa svet stranke.
VII. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE STRANKE
58. člen
Stranka pridobiva sredstva iz:
- članarine,
- prispevkov poslancev in drugih članov stranke, ki so imenovani ali izvoljeni na poklicno funkcijo
- prispevkov fizičnih oseb,
- prihodkov od premoženja,
- proračuna,
- prispevkov častnih članov.
59. člen
Za določanje višine prispevka članov stranke, ki so imenovani ali izvoljeni na poklicno funkcijo, se smiselno uporablja določbo 58. člena statuta.
60. člen
Višino in načine plačevanja članarine določa predsedstvo stranke.
Na prošnjo posameznega člana, oziroma v njegovem imenu občinskega ali mestnega odbora SNS, predsedstvo stranke zaradi posebnega socialnega položaja posameznega člana, lahko odloči o oprostitvi plačila članarine za določeno obdobje.
Brezposelni, socialni podpiranci, dijaki in študentje praviloma ne plačujejo članarine.
61. člen
Predsedstvo SNS ob upoštevanju potreb in programov občinskih in mestnih odborov in predsedstev volilnih enot skrbi za razpolaganje in prerazporejanje sredstev v okviru celotne stranke.
VIII. SODELOVANJE SNS Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
62. člen
SNS sodeluje s podobnimi in drugimi političnimi organizacijami doma in po svetu.
Stranka lahko sklepa sporazume in koalicije z drugimi strankami. O tem odloča predsednik stranke.
IX. IZDAJATELJSKA IN USTANOVITELJSKA DEJAVNOST SNS
63. člen
SNS lahko izdaja revije, knjige, propagandno gradivo in druge publikacije.
Stranka je lahko ustanovitelj organizacij, ki podpirajo uresničevanje njenega programa.
Ustanoviteljska in izdajateljska razmerja določi predsednik stranke na predlog predsedstva, ki tudi imenuje uredniški odbor.
X. PRIZNANJA SNS
64. člen
Stranka lahko podeljuje svojim zaslužnim članom, posameznim organizacijskim delom stranke in tudi drugim za stranko zaslužnim osebam, priznanja.
Vrsto, način in pogoje za podeljevanje priznanja ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.
XI. PRENEHANJE, PRIPOJITEV, SPOJITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE
65. člen
O prenehanju, pripojitvi in spojitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres stranke z večino glasov vseh delegatov.
Predlog za prenehanje, pripojitev, spojitev ali razdružitev stranke lahko da predsedstvo stranke, najmanj petdeset (50) odstotkov članov stranke ali najmanj ena polovica občinskih (mestnih) odborov.
Predlog mora biti najmanj mesec dni v razpravi med člani stranke.
66. člen
Predlog o prenehanju, pripojitvi in spojitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko pravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, združitve ali razdružitve stranke.
Če odločitev o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjsko pravna razmerja predsedstvo stranke.
67. člen
V primeru izbrisa stranke iz registra velja enak postopek in enak način urejanja premoženjsko pravnih razmerij kot je določen pri prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68. člen
Statut in program stranke ter njune spremembe in dopolnitve sprejema kongres stranke na predlog predsedstva stranke.
Predloge za spremembo in dopolnitev statuta ter programa stranke je potrebno poslati pisno z obrazložitvijo na predsedstvo stranke, ki jih obravnava, o njih razpravlja in odloči.
69. člen
V času med dvema kongresoma lahko spremembe statuta s statutarnim sklepom sprejme predsedstvo stranke. Statutarni sklep velja do prvega sklica kongresa, ki ga mora potrditi.
70. člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejete na 12. Kongresu SNS, dne 13. aprila 2019 na Otočcu, stopijo v veljavo z dnem sprejetja na kongresu.
Predsednik SNS:
Zmago Jelinčič Plemeniti
Otočec, 13. april 2019