V Državnem zboru razstava Znamke Prekmurskih in Medmurskih izdaj 1919
Datum objave: 17.08.2018
Razstava je na ogled do vključno petka, 24. avgusta 2018.
17. avgusta praznujemo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan leta 1919 je bila na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predana v roke civilnemu upravitelju, Prekmurje pa se je vrnilo pod okrilje domovine.
V Državnem zboru smo se tega dogodka in državnega praznika spomnili z razstavo Pomurskega muzeja iz Murske Sobote z naslovom Znamke Prekmurskih in Medmurskih izdaj 1919. Odprtje razstave je bilo v petek, 17. avgusta 2018, ob 9. uri v preddverju velike dvorane Državnega zbora.
O razstavi
Poštne znamke nam, od kar obstajajo, govorijo o posebnih ljudeh, posebnih stvareh in o posebnih dogodkih, včasih kar o posebnih letih. Za Prekmurje in Medmurje (Medžimurje) je bilo takšno posebno leto 1919. Po končani prvi svetovni vojni in razpadu starodavne Avstro-Ogrske monarhije so se v tistih nemirnih mesecih, ko so številni narodi poskušali sami odločiti v kakšni državni in narodni skupnosti želijo živeti, odločali o svoji prihodnosti tudi Slovenci in Hrvati.
Vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je že pozimi 1918 zasedla Medmurje, Prekmurje pa po odobritvi mirovne konference 12. avgusta 1919. Jugoslovanske vojaške enote so pod poveljstvom generala Krste Smiljanića in podpolkovnika Vladimira Uzorinca zasedle območje med reko Muro in začasno mejo, ki je bila določena na razvodnici reke Rabe. Istega dne se je v družbi antante komisije v Mursko Soboto pripeljal mariborski okrajni glavar dr. Srečko Lajnšic, ki je bil imenovan za Civilnega komisarja za Prekmurje.
17. avgusta 1919 je bilo po maši pred cerkvijo v Beltincih veliko ljudsko zborovanje povezano z izročitvijo Prekmurja civilni oblasti. Med govorniki so bili:
– Jožef Klekl (1874‒1948), katoliški duhovnik, politik, urednik. Bil je urednik in izdajatelj prvih slovenskih časopisov, ki so izhajali v Prekmurju ter v času prevrata in med svetovnima vojnama osrednja politična osebnost Slovencev v Prekmurju,
– Jožef Godina (1898‒1986), Maistrov borec, pozneje katoliški duhovnik, publicist in urednik,
– dr. Fran Kovačič (1867‒1939), katoliški teolog, profesor, zgodovinar, urednik. Bil je član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v vlogi izvedenca za slovensko etnično mejo na Štajerskem in
– dr. Matija Slavič (1877‒1958), katoliški teolog, profesor, prevajalec. Bil je član delegacije na mirovni konferenci v vlogi izvedenca za slovensko etnično mejo v Prekmurju.
Od leta 2006 praznujemo ta dan kot spominski dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je 17. avgust državni praznik, ne pa tudi dela prost dan. Uveden je bil leta 2006, od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Uvedbo omenjenega praznika so leta 2005 predlagali prekmurski poslanci Jožef Horvat (NSi) , Jožef Ficko (SDS), Feri Horvat (SD) ter Mitja Slavinec in Geza Džuban (oba LDS), saj so menili, da Slovenci zaradi izgube Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni niso nikoli resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, ki je ena redkih svetlih točk naše zgodovine iz tistega obdobja. Vsi našteti poslanci so si bili edini, da bi lahko za prepoznavnost praznika storili še več, kot tudi, da je za slovensko gospodarstvo bolje, da praznik ni dela prost dan.
Oficirji jugoslovanske vojske so decembra 1918 v Prelogu in Murskem Središču ter avgusta 1919 v Beltincih in Dobrovniku, bodisi samoiniciativno bodisi po ukazu pristojnega poveljstva, takoj po prevzemu poštnih uradov ročno pretisnili zaloge ogrskih znamk z znakom ”SHS” ali v primero Dobrovnika z znakom ”Prekomurje SHS”. Nastala je zbirka znamk, ki zaradi majhne naklade in kratkega časa uporabe velja za izjemno, tako v filatelistični kakor splošni zgodovini obeh narodov.
Iz zasebne zbirke je zbirko 150 znamk ter posebnih izdaj, s posredovanjem Zmaga Jelinčiča Plemenitega, odkupilo podjetje Mobitel in jo leta 2001 predalo Pomurskemu muzeju Murska Sobota. Naslednje leto je bila zbirka z razstavo in preglednim katalogom prvič javno predstavljena.
Avtorja razstave sta Metka Fujs in Janko Štampfl.
Slika vir: Pomurski muzej
