Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je (18. julija 2017) v Salzburgu pozval Slovenijo in Hrvaško, naj rešita spor glede meje in pri tem ponudil pomoč Avstrije. Seveda pa sosednji predsednik ne pozna lastne, torej avstrijske zgodovine, ali pa jo namerno taji. Namesto, da bi se v zahvalo za to, da Avstrija sploh je država, Sloveniji naklonil in ji pomagal pri rešitvi zločinskega odvzema ozemlja s strani Hrvaške, ali bolje in točneje povedano, zločinske izdaje slovenske politike v korist Hrvaške, je zaigral na poznano habsburško noto in po principu divide et impera pristavil svoj lonček.
To je bil razlog, zakaj je zgodovinar Andrej Lenarčič avstrijskemu predsedniku poslal pismo, seveda v angleškem jeziku. Tekst pisma je sledeči:
To je sijajna priložnost, da Avstrija, ki je brez Slovenije – Slovenskih partizanov na Koroškem – ne bi bilo (ključni pogoj Moskovske deklaracije so lahko izpolnili le s priznanjem partizanskega protinacističnega odpora Slovencev na Koroškem!), povrne svoj dolg in opozori tako Slovenijo kot Hrvaško in vso svetovno javnost, da so slovenske dežele 31.10.1918 storile natančno isto in na isti ustavni podlagi (Manifest 16.10.1918) kot teden dni pred tem dežele z nemško govorečo večino (danes Avstrija). Tako kot so se “nemške” dežele združile pod vlado na Dunaju, so se “slovenske” (odn. večinsko slovenski deli: Koroška, Štajerska) združile pod vlado v Ljubljani. Čeprav je Hitler (leta 1938 ob navdušenih ovacijah v živo) odpravil Avstrijo, je bila omenjena razglasitev leta 1918 tako močna in pomembna, da zavezniki niso imeli težav s priznanjem obstoja te zveze dežel, brž, ko je Dunaj priznal herojstvo svobodoljubnih Korošcev slovenskega rodu. Koliko manj težav bi bilo s priznanjem OBSTOJEČEGA, NIKOLI ODPRAVLJENEGA DEJSTVA: zveze slovenskih dežel, DRŽAV, z vsemi atributi – tudi z državo mejo. To mejo imajo do zadnjega metra natančno dokumentirano v arhivih na Dunaju. Ker predsednik Van der Bellen še kako dobro pozna tu navedena dejstva in ima v rokah “ključ do vseh dokumentov”, lahko z eno potezo odpravi vse probleme v zvezi s teritorijem suverene države Slovenije in obstoječo državno mejo (ki jo je že leta 1941 priznala Nezavisna država Hrvatska!!! in je nikoli do nesrečne, a zaradi grobih kršitev pravnih pravil neveljavne arbitraže nihče ni niti poskušal odpraviti) ter ustavi brezsramne, stoletne apetite etnošovinističnega teritorialnega ekspanzionizma ene od treh udeleženk pogovorov v Salzburgu.
Sosednja Avstrija, “dvojčica” Zveze slovenskih dežel, ima v roki “čarobno paličico”, s katero v trenutku odpravi vir Zla, ki ogroža mir ne le v Srednji Evropi.
In kaj bi morala ob tem narediti slovenska vlada? Tudi ona bi morala takoj sprejeti odločitev, da tudi SLOVENIJA NE PRIZNAVA ODLOČITEV ARBITRAŽNEGA TRIBUNALA! Potem pa od začetka s pravimi patriotskimi pravniki, zgodovino in dejstvi do zmage!