Vlado Republike Slovenije pozivamo, naj ne potrdi izvedbenega projekta zbirateljskih kovancev ob 80. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, na katerem naj bi kot osrednje sporočilo izstopal napis:
»PRIKLJUČITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI«
Banka Slovenije je 21. julija 2026 objavila rezultate javnega anonimnega natečaja za priložnostne kovance, ki bodo izdani leta 2027. Za zbirateljske kovance je prejela 21 likovnih rešitev. Prvi odkup v vrednosti 4.000 evrov je prejela rešitev s šifro B3S3D3 avtorja Elvisa Jerkiča. Po uradnem opisu so na eni strani kovanca črke razpršene in nepovezane, na drugi pa se povežejo v gesla, med katerimi izrazito izstopa sporni napis. Tipografija naj bi obenem oblikovala obris zahodne slovenske meje. Banka Slovenije izrecno navaja, da je rešitev šele predlagana kot izvedbeni projekt in da jo mora dokončno potrditi Vlada Republike Slovenije.
Vlada zato ni zgolj formalni potrjevalec odločitve natečajne komisije. Je zadnji organ, ki lahko prepreči, da bi bila na slovenski državni denar trajno vtisnjena politično in zgodovinsko sporna razlaga enega najpomembnejših dogodkov slovenske zgodovine.
Kovanec, ki ga izda Republika Slovenija, ni plakat politične stranke, zapis poslanske skupine ali kratkotrajno geslo na družbenem omrežju. Je uradni državni predmet, ki bo desetletja ostal v muzejih, numizmatičnih zbirkah, učbenikih in zgodovinskih virih.
Prav zato mora biti njegovo sporočilo zgodovinsko premišljeno, državniško odgovorno in čim manj podvrženo dnevnim političnim interpretacijam.
Predlagana rešitev tega merila ne izpolnjuje. Sporni izraz ni obrobni element kovanca, temveč njegovo osrednje in najbolj vidno sporočilo. Z njegovo potrditvijo bi Vlada v kovino vtisnila interpretacijo, o kateri v Sloveniji že leta poteka oster zgodovinski, pravni in politični spor. Takšno ravnanje bi bilo neodgovorno.
Ni mogoče spregledati političnega izvora kampanje za spremembo izraza vrnitev v priključitev.
Matjaž Nemec iz vrst Socialnih demokratov je bil že pri prejšnjih zakonskih predlogih eden ključnih pobudnikov in predstavnik predlagateljev.
Socialni demokrati tudi sami v svojih zgodovinskih zapisih navajajo razvojno oziroma organizacijsko linijo svojih predhodnic od Zveze komunistov Slovenije prek ZKS–Stranke demokratične prenove in Združene liste socialnih demokratov do današnje stranke SD. Zato je upravičeno opozoriti, da pri promoviranju izraza priključitev ne gre zgolj za nedolžno jezikovno izbiro, temveč za dolgoletno politično in ideološko prizadevanje stranke z jasno zgodovinsko kontinuiteto.
V času mandata vlade dr. Roberta Goloba in ob njeni izrecni podpori je Državni zbor leta 2024 sprejel zakon, s katerim je bila beseda »vrnitev« v imenu praznika nadomeščena z besedo »priključitev«. Vlada je spremembo podprla tudi ob ponovnem odločanju po vetu Državnega sveta.
Sedaj se želi ta politična odločitev prenesti še na državni kovanec. S tem bi bila začasna parlamentarna večina predstavljena kot dokončni razsodnik zgodovinske resnice.
Vlada tega ne sme dovoliti.
Primorska se je vrnila v slovenski narodni prostor
Po razpadu Avstro-Ogrske je italijanska vojska zasedla obsežna območja, poseljena s slovenskim prebivalstvom. Z Rapalsko pogodbo leta 1920 je velik del Primorske pripadel Kraljevini Italiji, slovenski narodni prostor pa je bil nasilno razdeljen z državno mejo. Slovenci na Primorskem zaradi tega niso prenehali biti Slovenci, Primorska pa ni izgubila svoje slovenske narodne, jezikovne in kulturne pripadnosti.
Sledila so desetletja raznarodovanja, zatiranja slovenskega jezika, spreminjanja slovenskih imen, zapiranja slovenskih šol in društev ter fašističnega nasilja. Primorski Slovenci se temu niso uklonili. Ohranjali so jezik, kulturo, narodno zavest in vez z matičnim narodom.
Ko je 15. septembra 1947 začela veljati Pariška mirovna pogodba in je velik del Primorske prešel izpod italijanske suverenosti v tedanjo Jugoslavijo ter s tem v slovensko federalno enoto, se z vidika slovenskega narodnega in zgodovinskega izročila ni zgodila priključitev nekega tujega ozemlja. Vrnil se je velik del slovenskega narodnega prostora, ki je bil po prvi svetovni vojni odtrgan od matice.
Izraz vrnitev zato ne zanika boja Primorcev, partizanskega odpora, TIGR-a, primorskih duhovnikov, kulturnikov, učiteljev in vseh drugih, ki so ohranili slovenstvo. Nasprotno: poudarja, da Primorska nikoli ni izgubila svoje slovenske identitete, četudi je bila več kot dve desetletji pod oblastjo druge države.
Tudi Republika Slovenija je v svojih uradnih državnih objavah dolga leta uporabljala izraz »vrnitev« ter pojasnjevala, da je bila Primorska z Rapalsko pogodbo dodeljena Italiji, leta 1947 pa vrnjena matični domovini.
Pravno je treba biti natančen. Sam izraz priključitev na kovancu Italiji ne bi omogočil veljavnega postopka za spremembo državne meje. Zahodna meja Slovenije ne temelji na slovenskem zakonu o praznikih in še manj na napisu na zbirateljskem kovancu.
Mejo med Italijo in tedanjo Jugoslavijo je določila Pariška mirovna pogodba leta 1947, preostala vprašanja razmejitve pa je uredila Osimska pogodba iz leta 1975. Tega ne more spremeniti nobeno slovensko praznično ali numizmatično poimenovanje. Toda iz tega ne sledi, da so besede nepomembne.
Izraz priključitev lahko italijanskim nacionalističnim in iredentističnim krogom ponudi propagandno gradivo za trditev, da je šlo leta 1947 zgolj za priključitev nekdaj »italijanskega« ozemlja k drugi državi. Takšna trditev ne bi bila pravna podlaga za spremembo meje, lahko pa bi se uporabljala za politične manipulacije, zgodovinski revizionizem in relativiziranje dejstva, da je bilo na Primorskem avtohtono slovensko prebivalstvo.
Slovenska država nima nobenega razloga, da bi sama proizvajala dvoumno terminologijo, ki jo je mogoče obračati proti njenemu zgodovinskemu spominu in državnim interesom.
Tisti, ki spor zmanjšujejo na domnevno nepomembno izbiro ene besede, ne razumejo pomena državnih simbolov.
Besede, zapisane v zakonih, na spomenikih, državnih praznikih in kovancih, oblikujejo zgodovinski spomin prihodnjih generacij. Če je izraz res nepomemben, zakaj so se posamezni politiki in politične stranke toliko let borili prav za njegovo spremembo? In zakaj mora sedaj ista beseda zavzeti osrednje mesto še na kovancu?
Država, ki je v preteklosti zaradi odločitev velikih sil in lastnih političnih napak izgubila velik del slovenskega narodnega prostora, si pri takšnih vprašanjih ne sme privoščiti lahkomiselnosti.
V Slovenski nacionalni stranki Vlado Republike Slovenije zato pozivamo, naj:
- zavrne potrditev izvedbenega projekta B3S3D3 v sedanji obliki;
- od Banke Slovenije in Komisije za izdajo priložnostnih kovancev zahteva novo izvedbeno rešitev, na kateri ne bo napisa »PRIKLJUČITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI«;
- zahteva uporabo zgodovinsko in narodno ustreznejšega izraza »VRNITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI«;
- do zaključka takšne strokovne in javne razprave ne dovoli začetka izdelave kovancev.
V Slovenski nacionalni stranki ne nasprotujemo izdaji kovanca ob 80. obletnici dogodkov iz leta 1947. Nasprotno: gre za obletnico, ki si zasluži dostojen, povezovalen in zgodovinsko premišljen državni kovanec.
Nasprotujemo pa temu, da bi bil kovanec uporabljen kot nosilec spornega političnega gesla in kot nadaljevanje terminološkega projekta ene politične opcije.
Vlada ima možnost popraviti napako, preden bo ta dobesedno skovana v kovino.
Če bo projekt potrdila, se pozneje ne bo mogla izgovarjati na Banko Slovenije, natečajno komisijo ali avtorja likovne rešitve. Banka Slovenije je jasno zapisala, da dokončno odločitev sprejme Vlada Republike Slovenije. Politična in zgodovinska odgovornost bo zato izključno njena.
Primorska ni tuje ozemlje, ki bi ga Slovenija nekoč preprosto priključila. Primorska je del slovenskega narodnega prostora, ki se je po desetletjih italijanske oblasti, raznarodovanja in boja za slovenstvo vrnil k matični domovini.
Zato v Slovenski nacionalni stranki od Vlade Republike Slovenije pričakujemo jasno in odgovorno odločitev:
NE POTRDITE KOVANCA Z NAPISOM »PRIKLJUČITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI«.
Zaščitite zgodovinski spomin, dostojanstvo Primorcev in državotvorno sporočilo Republike Slovenije.
Primorska se je vrnila.