Poleg tega, da je Bavčar ob pomoči vseh navedenih v ovadbi prodal Hrvatom ves arhiv G je še en razlog, zakaj naši slovenski pripravljalci memoranduma za arbitražo niso dostavili ustreznih zemljevidov. V tistem času je v Franciji potekala kolesarska dirka Tour de France in komentatorji so stalno omenjali specialke. Mislili so seveda na posebna kolesa. Ko so naši to slišali, so se le nasmehnili in rekli »poglej osle hrvaške, ki hočejo v svoj memorandum dati specialke. Le kako bodo tako velike objekte kot so kolesa spravili po pošti v Haag!?«
Niso pa naši veleumi vedeli, da so specialke tudi posebno podrobni zemljevidi z vsemi točnimi (ne socialističnimi, zlaganimi in zgoljufanimi) podatki in razmejitvami, torej mejami.
Morda pa je že v začetku Bavčar in njegova skupinica mislila, da Hrvatom prodaja bicikle!?
Rezultat te in takih slovenskih, namernih ali nenamernih, idiotizmov je zdaj na mizi.
Le kaj bi se zgodilo s takimi izdajalci pred časom? Še danes kakšni pravijo, pa ni jih malo, ne v arest, pred zid jih je treba postaviti! Saj zdaj ga imamo v Ljubljani, kar dva, pa naj si izberejo tistega za izdajalce. Lahko ga poimenujemo kar »hrvaški zid«.