Pisno poslansko vprašanje v zvezi z davčnimi ugodnostmi na podlagi mednarodnih pogodb

September 18, 2020
September 18, 2020 Alenka

Spoštovani,
na Vlado Republike Slovenije naslavljam vprašanje v zvezi z davčnimi ugodnostmi na podlagi mednarodnih pogodb.
Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 –
odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19) v 260. členu določa: »Če plačnik davka izplača
dohodek, ki je v skladu z mednarodno pogodbo obdavčen po nižji stopnji, kot je določena z zakonom o obdavčenju oziroma s tem zakonom, ali je
izplačani dohodek v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka v Republiki Sloveniji, prejemnik dohodka, z namenom, da izkoristi
ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi, plačniku davka predloži izpolnjen ustrezni zahtevek za zmanjšanje ali oprostitev davka, ki bi ga
sicer plačal v skladu z zakonom o obdavčenju oziroma s tem zakonom.«.

  1. Kakšno ugodnost, določeno v mednarodni pogodbi, ima prejemnik dohodka iz citirane povedi? Nobene.
  2. Kakšno ugodnost ima plačnik davka? Veliko. Plačnik davka si prisvoji akontacijo dohodnine, ki bi jo sicer plačal Finančni upravi od bruto plače prejemnika dohodka. Prejemniku dohodka se ob plačani akontaciji dohodnine razpoložljivi dohodek ne poveča, pa bi se moral. Plačniku davka se razpoložljivi dohodek poveča, pa se ne bi smel. Ugodnost iz mednarodne pogodbe je določena za prejemnika dohodka in ne za plačnika davka.
  3. Ali ugodnost iz mednarodne pogodbe (oprostitev akontacije dohodnine) pripada delavcu ali delodajalcu?
  4. Zakaj so sploh dovoljeni vnaprejšnji zahtevki za zmanjšanje oziroma oprostitev davka, če se lahko potem dejstva spremenijo za nazaj (npr.
    davčno rezidentstvo se vedno ugotavlja za nazaj) in mora potem Finančna uprava neupravičene davčne ugodnosti izterjevati naknadno? Lažje bi bilo, če bi bili dovoljeni samo zahtevki za vračilo davka. Pri zadnji noveli ZDavP-2 se je v zakon vnesel nov člen 262.a člen (uveljavljanje ugodnosti v primeru subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten).
    V tej določbi je zapisano: »Če je bil zaradi tega plačan višji znesek davka, kot če bi bil davek plačan v skladu z mednarodno pogodbo, lahko prejemnik dohodka uveljavlja ugodnosti, določene v mednarodni pogodbi, v skladu z 262. členom tega zakona.«, kar pomeni, da se oprostitev davka ne more več uveljavljati vnaprej, temveč se lahko zahteva le vračilo davka.
  5. Zakaj ima Slovenija v svoji zakonodaji sploh omogočene oprostitve plačila davka, če bi imeli lahko le vračila davka?
  6. Svetovni davčni sistemi in OECD gredo v smer zaostrovanja pri podeljevanju vnaprejšnjih davčnih ugodnosti. Zakaj Slovenija vztraja pri le-teh?

Lep pozdrav.
Jani Ivanuša, poslanec