Na članek v Delu »meja s Hrvaško« dne 22.o6.2017 se je v pismih bralcev odzval Andrej Lenarčič, vendar pismo niso (smeli) objaviti, zato ga lahko preberete tukaj.
Spoštovani! Objavili ste pismo bralca, ki se sprašuje, ali bo Slovenija spoštovala sodbo arbitražnega sodišča, če zanjo ne bo ugodna.
Velja pripomniti:
Nobena odločitev arbitrov ne bo “ugodna” za RS! Vprašanje pa je, če bo zakonita oz. skladna z določili Sporazuma o arbitraži, saj ta sporazum terja od tribunala, da določi potek državne meje Republike Slovenije s sosednjo državo. Ta meja pa obstaja sto let in več, je zabeležena v dokumentih, na zemljevidih in na terenu. Predvsem pa je zelo daleč stran od kakega “Piranskega zaliva” in precej kilometrov južneje od reke Mure.
Seveda je pravilo arbitriranja, da sodišče upošteva le tiste argumente, ki jih vpletene strani predložijo (v skladu s sporazumom!) Ker je tudi iz uradnih krogov ves čas postopka odmevalo govoričenje o nekem zalivu in neki mejni reki Muri, (ki to nikoli ni bila, razen med Štajersko in Kraljevino Ogrsko, in tudi danes še ni uradno), je jasno, da naša stran ni dala na mizo dejanskega stanja stvari. Zato ni skrbi, kako bo ravnala Slovenija, če sodba “ne bo ugodna”. Nobena sodba, ki ne upošteva dejanskega stanja – prej omenjene edine obstoječe državne meje – ni pravno korektna in ne ustreza pravilom in načelom internacionalnega prava, a kar zadeva naše odgovorne, lahko mirno spimo – kot so spali ves čas tudi oni (za razliko od prijateljev z one strani meje, ki pa so obstoječo državno mejo, ki jo danes ignorirajo, po diktatu svojih prijateljev iz Rima, Berlina in Budimpešte, ko so leta 1941 uresničevali NDH, brezpogojno, brez vsakega arbitriranja, že priznali na vsej razdalji od Kvarnerja do sotočja Drave in Mure!)
Andrej Lenarčič
Poslanec prvega sklica
Član Skupine za arbitražo