V UTRIPU (TVS dne 29. 2. 2020) je bilo v zvezi z madžarskimi investicijami v Prekmurju slišati besede o “spreminjanju trianonskega sporazuma” (bivši veleposlanik Lipič, poslanec Horvat). Ni mogoče mimo krute resnice, da kdor sam krši Trianon, nima pravice drugemu očitati istega. Trianonski sporazum izrecno govori o meji Hrvaške NA DRAVI, slovenska oblast pa mirno prestavi mejo na na reko Muro in surovo preseka celoto (Županijo ZALA) z nezakonito državno mejo. Res je, da so to storili leta 1929 s pristankom slovenskih klerikalcev, po drugi svetovni vojni so kravjo kupčijo naredili slovenski komunisti, po osamosvojitvi pa so osamosvojitelji tiho pristali na to hrvaško tatvino. Vse iz Ljubljane. Madžarska država ima potemtakem vso moralno in dejansko pravico sporazum spreminjati. Vsekakor pa morajo slovenski mojstri politike biti lepo tiho, dokler ne uredijo državne meje s Hrvaško na Dravi, kjer je vedno bila (IN DO UVELJAVITVE NEOBSTOJEČE ARBITRAŽNE ODLOČBE TUDI ŠE VEDNO JE!).
Tekst Trianona in tromeja na Dravi pod Kotoribo – nad Legradom, natančno, kot pove Trianon. Ker arbitražna odločba še vedno ni implementirana, zaradi laži v slovenskem memorandumu pa je tako ali tako null and void (neveljavna), je po Trianonu evidentirana obstoječa (in tudi maja 1941 uradno priznana od Neodvisne države Hrvaške, torej Zagreba) meja na Dravi še vedno veljavna. Naši ali ne razumejo, ali pa so plačani od Hrvatov in ne smejo videti in razumeti.
